Finančni petek: Bančna unija

Bančna unija je nastala leta 2014 kot odgovor na finančno krizo, ki je pokazala, kako hitro se lahko težave posamezne banke razširijo čez državne meje ter kako omejen je bil razdrobljen nacionalni nadzor v skupnem evropskem finančnem prostoru.

Bančna unija ima jasen cilj: enotna pravila, dosleden nadzor in učinkoviti postopki reševanja bank v vseh državah evroobmočja. S tem zmanjšuje sistemska tveganja, krepi zaupanje v finančni sistem in ščiti javne finance.

Temelji na treh stebrih, od katerih sta dva že delujoča:

• Enotni mehanizem nadzora (EMN)

Pod vodstvom Evropske centralne banke zagotavlja enotne nadzorne standarde za vse banke v evroobmočju. Slovenske banke so s tem vključene v evropski nadzorni okvir, ki prinaša večjo preglednost, strožje upravljanje tveganj in manj izpostavljenosti lokalnim pritiskom.

• Enotni mehanizem za reševanje (EMR)

Je sistem za učinkovito reševanje kreditnih institucij, nezmožnih za poslovanje.  Njegov cilj je reševati banke v težavah ter hkrati zagotoviti, da bodo stroški za davkoplačevalce in gospodarstvo čim manjši. To zmanjšuje moralni hazard, omejuje pritisk na javne finance in omogoča hitrejše ter predvidljivejše reševanje kriznih situacij.

Tretji element – skupni evropski sistem jamstva za vloge – še ni vzpostavljen. Njegova uvedba bi dodatno zmanjšala čezmejna tveganja in okrepila zaupanje varčevalcev. Vloge so na ravni držav članic namreč zdaj zaščitene z nacionalnimi sistemi jamstva za vloge.

Za Slovenijo Bančna unija pomeni bolj stabilen, preglednejši in odpornejši bančni sistem, manjšo verjetnost državnih intervencij ter jasnejša pravila poslovanja za banke. Potrošnikom in gospodarstvu prinaša večjo varnost, predvidljivost in enake standarde kot v preostalih članicah evroobmočja.

Stabilen bančni sistem je rezultat odgovorno oblikovanih pravil in sodelovanja na ravni celotne EU.