Pomembni mejniki, ki so Sloveniji omogočili izplačilo 440 milijonov za okrevanje in odpornost
Slovenija se po uspešnosti koriščenja evropskih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost uvršča na šesto mesto med državami članicami. Evropska komisija je Sloveniji zaradi v celoti doseženih mejnikov in ciljev na osnovi četrtega zahtevka potrdila najvišje možno izplačilo v višini skoraj v celoti nepovratnih 440 milijonov evrov, ki pomembno prispevajo k financiranju ukrepov na trgu dela, zdravstva, izobraževanja, infrastrukture in drugih ključnih področij.
Krizna shema skrajšanega delovnega časa
Skrajšanje delovnega časa v kriznih razmerah ureja Zakon o uveljavljanju povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. Shema je namenjena delodajalcem za ohranjanje delovnih mest v obdobjih začasne nezmožnosti zagotavljanja dela. Omogoča jim delno povračilo nadomestila plače za delavce, ki jim začasno ne morejo zagotoviti polnega obsega dela.
Vlada je danes na podlagi zakona sprejela tudi Sklep o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za obdobje od 5. decembra 2025 do 5. marca 2026. S sklepom je določila oddelke dejavnosti, v katerih so nastopile začasne okoliščine z negativnim vplivom na obseg poslovanja delodajalcev in s tem na začasno nemožnost zagotavljanja zadostnega obsega dela delavcem, dogodke, zaradi katerih so nastopile te okoliščine ter obdobje, v katerem lahko delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom in uveljavlja delno povračilo nadomestila plače.
Urejanje trga dela
Novela Zakona o urejanju trga dela prinaša višje nadomestilo za brezposelnost, omogoča krajši delovni čas za delavce pred upokojitvijo ter uvaja več možnosti za začasno ali občasno delo upokojencev. Za agencije, ki posredujejo delo, se zaostrujejo pogoji, kar prispeva k bolj urejenemu in preglednemu trgu dela.
Pokojninska reforma
Pokojninska reforma sodi med ključne reforme te vlade, saj prinaša dolgoročno stabilen, vzdržen in pravičen pokojninski sistem za vse generacije ter predstavlja enega najobsežnejših posegov na področje socialne politike v zadnjih letih. Z izvedbo pokojninske reforme so povezani trije mejniki Načrta za okrevanje in odpornost. Prvi mejnik »Predlog sprememb pokojninske zakonodaje v posvetovanje« je bil del tretjega zahtevka za plačilo, drugi mejnik »Predložitev zakonodajnega predloga za celovite spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Državnemu zbor« je bil del nedavno izplačanega četrtega zahtevka ta plačilo, zadnji oziroma tretji mejnik, povezan s pokojninsko reformo, »Začetek veljavnosti sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju« pa bo vključen v peti zahtevek za plačilo, ki ga bo vlada v Bruselj posredovala predvidoma do konca tega leta.
