6. strokovno srečanje Direktorata za prostor in graditev: prostorski izvedbeni pogoji v praksi
Posvet je bil namenjen razpravi o prostorskih izvedbenih pogojih (PIP), ki so določeni v prostorskih aktih, in širši debati o njihovem določanju v postopkih priprave prostorskih aktov in uporabi pri projektiranju, dovoljevanju in gradnji.
Ivan Stanič (Ministrstvo za naravne vire in prostor) je izpostavil, da morajo prostorski izvedbeni pogoji slediti strateškim ciljem urejanja prostora, podprtim z jasnimi strokovnimi podlagami. Ključni so morfološke značilnosti območij in razvojni potenciali, ki omogočajo prenos ciljev v konkretne rešitve. Opozoril je na nujnost natančnih meril na ravni enot urejanja prostora za načrtovanje gabaritov, rabe, oblikovanja objektov, odprtih površin in infrastrukture.
Aljoša Dekleva (Dekleva Gregorič Arhitekti) je predstavil dva primera: sodobno kraško hišo v Vrhovljah in urbanistični razvoj Monte Carassa po načrtu Luigija Snozzija. Prvi primer prikazuje dialog med tradicijo in sodobnostjo, drugi pa, kako minimalistična pravila omogočajo koherenten prostor ob strokovni presoji. Opozoril je na nevarnost pretiranih navodil in pozval k večji strokovni odgovornosti. Prav tako je opozoril na sistemski izziv razdrobljenega upravljanja prostora v Sloveniji.
Urška Kranjec (LUZ d.o.o.) je osvetlila vpliv prostorskih izvedbenih pogojev na urejanje zelenih površin. Poudarila je neenotnost določil glede faktorjev zelenih površin, drevoredov, zelenih streh in raščenega terena, kar otežuje ohranjanje kakovostnih zelenih površin. Predstavila je pogoste pomanjkljivosti in priporočila za izboljšave: strokovno obravnavo dreves, ohranjanje tal, ravnanje z vodo in jasne pogoje za sajenje ter vključevanje zelenih površin v zakonodajo.
Maruša Zorec (Arrea, arhitektura d. o. o.) je poudarila, da lahko arhitekturno identiteto in prostorske kakovosti ohranjamo le z odgovornim načrtovanjem, kakovostno arhitekturo ter jasnimi, strogimi prostorskimi pogoji. Ti morajo biti preprosti, a zahtevni, saj spodbujajo ustvarjanje odličnih rešitev, kot je primer Bohinja, kjer sodobna arhitektura harmonično sobiva s tradicijo in naravo. Opozorila je na težave razpršene gradnje, vizualnega onesnaževanja in zanemarjanje naselbinske dediščine. Zaključila je z mislijo, da mora stroka z etiko in odgovornostjo oblikovati kakovosten prostor za dostojno bivanje.
Izidor Jerala (Mestna občina Novo mesto) je opozoril, da urbanistični razvoj ne more temeljiti le na merljivih kriterijih, temveč zahteva upoštevanje identitete, značilnosti in prostorskega konteksta. Opozoril je na prenormiranje in potrebo po zmanjšanju pravil, večji vlogi konteksta pri presoji projektov in izobraževanju deležnikov. Njegovo sporočilo: prostorski akti morajo biti jasni, a dovolj prožni za kontekstu prilagojene rešitve.
Leon Kobetič (Locus d.o.o.) je predstavil prostorske izvedbene pogoje kot orodje za uravnoteženje javnega in zasebnega interesa ter trajnostno rabo zemljišč. Poudaril je pomen aktivne zemljiške politike in jasnih mehanizmov za optimalno rabo obstoječih stavbnih zemljišč. Zavzel se je za več načrtovanja in manj regulacije, kar vodi k urejenemu, trajnostnemu prostoru, ki upošteva strateške cilje in lokalni kontekst.
Dogodek je poudaril pomen strokovnega dialoga med načrtovalci, občinami in državo ter nujnost sodelovanja pri izboljšanju prostorske zakonodaje. Razprava je izpostavila potrebo po fleksibilnosti za kakovostne, kontekstu prilagojene rešitve ob hkratni pravni jasnosti. Skupno spoznanje: prostorski izvedbeni pogoji niso zgolj formalnost, temveč ključno orodje za trajnostno urejanje prostora. Uspešna politika zahteva jasna merila, strokovno presojo, uravnoteženje interesov in več načrtovanja ter manj nepotrebne regulacije.