V 19-ih sodnih dvoranah je odslej možno podnaslavljanje v živo

Generalna direktorica Direktorata za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo na Ministrstvu za pravosodje mag. Valentina Vehovar je izpostavila, da je učinkovita komunikacija temelj enakopravne udeležbe oseb z okvaro sluha v sodnih postopkih. »Vzpostavitev podnaslavljanja v živo v 19 razpravnih dvoranah po Sloveniji je pomemben korak k bolj dostopnemu in učinkovitemu sodnemu varstvu. Videokonferenčna oprema, ki omogoča delovanje programa TIPKO, je bila zagotovljena s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), s čimer smo zagotovili pomembno tehnično nadgradnjo in okrepili komunikacijsko podporo gluhim in naglušnim udeležencem. Na ministrstvu bomo tudi v prihodnje podpirali razvoj tehničnih in informacijskih rešitev, ki izboljšujejo razumljivost postopkov in prispevajo k enakopravnemu uresničevanju pravic vseh strank,« je še dodala.

Generalna sekretarka Vrhovnega sodišča Helena Miklavčič je dejala, da se sodstvo zaveda pomena pravice dostopa do sodišča za vse, ne glede na osebne okoliščine ali ovire. Tehnologija pa omogoča, da gluhi in naglušni sodni postopek spremljajo sproti, zato je bila za podnaslavljanje uporabljena oprema, ki je v 19-ih razpravnih dvoranah sicer namenjena sojenju na daljavo.

Direktor Centra za informatiko Vrhovnega sodišča mag. Bojan Muršec je pojasnil, da je bil v okviru pilotnega projekta TIPKO razvit sistem za strojno prepisovanje zvočnih posnetkov, ki predstavlja optimalno rešitev tudi za podnaslavljanje v živo. Program ob ustrezni strojni podpori omogoča natančno pretvorbo govora v besedilo. „Po uspešnem zaključku projekta TIPKO se je izkazalo,  da ta tehnologija hkrati predstavlja optimalno rešitev za zagotavljanje dostopnosti sodnih postopkov osebam z okvaro sluha,“ je še pojasnil.  

Višji sodnik dr. Ciril Keršmanc, vodja pilotnega projekta TIPKO, je predstavil delovanje sistema in poudaril, da se ob uvajanju novosti pričakujejo tehnični in organizacijski izzivi, ki jih bo projektna skupina sproti spremljala in reševala. »Te izzive bo projektna skupina, ki deluje v okviru Vrhovnega sodišča, redno obravnavala in spremljala,« je dodal.

Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Gorazd Orešnik se je v imenu zveze zahvalil Ministrstvu za pravosodje in Vrhovnemu sodišču za konstruktivno sodelovanje in prizadevanja pri vzpostavitvi te rešitve. Poudaril je, da podnapisi v živo niso zgolj tehnična izboljšava, temveč pomemben element dostopa do informacij, ki dopolnjuje delo tolmača slovenskega znakovnega jezika in krepi pravno varnost gluhih in naglušnih v sodnih postopkih. »Gre za zaščito naših pravic, saj podnapisi omogočajo dostop do točnih informacij ter zagotavljajo, da gluhi in naglušni niso več zadnji, ki izvejo pomembne podatke – zlasti v primerih, kjer so informacije občutljive, pravno pomembne ali povezane z osebno varnostjo. Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki ste verjeli v ta projekt in ga omogočili,« je dodal.

V Sloveniji živi približno 1.100 gluhih oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik kot materni jezik, ter več kot 200.000 oseb z različnimi stopnjami izgube sluha. Možnost samodejnega podnaslavljanja v živo bo mnogim med njimi olajšala spremljanje sodnih postopkov.