Poslanica Sveta za invalide Republike Slovenije

»Mednarodni dan invalidov ni le praznik nas, ki živimo z osebno izkušnjo oviranosti, je praznik tudi vseh tistih, ki nas podpirajo, so ob nas tako ali drugače, kot naši najbližji, sorodniki, prijatelji, znanci, sodelavci, skratka vsi, ki so z nami kakor koli povezani in je naše življenje zaradi njih lepše, lažje, srečnejše, pa seveda tudi neizmerno bogatejše. In obratno – s tem je tudi življenje drugih bogatejše in zato mora vključujoča družba postati nova normala.

To je tudi čas, ko se morda o invalidnosti spregovori bolj na odkrit način, se v medijih pojavi več zgodb ljudi z oviranostmi, ki kažejo na to, kako smo lahko enakovreden graditelj družbe. Marsikaj lahko počnemo, marsikaj zmoremo, včasih mogoče malo drugače, a pogosto tudi z mnogo več zavzetosti. Pomembno je le, da dobimo priložnost, da nam zaupate in da v nas prepoznate, kaj zmoremo.

Aktivni smo na vseh področjih, imamo dovolj znanja in sposobnosti, da nismo le graditelj te družbe, ampak tudi njena dodana vrednost. Ko dobimo priložnost, se lahko uspešno spopadamo z največjimi izzivi na področju znanosti, športa, izobraževanja, kulture menedžmenta in še marsikje. Na področjih, kjer smo vključeni, prispevamo k boljšim rešitvam, ker lahko vključimo svoje izkušnje in znanje.  

Že v preteklosti so mnogi posamezniki z invalidnostjo dokazali, da invalidnost ne sme biti in tudi ni ovira v posamezniku, zaradi katere ne bi nekdo mogel postati uspešen in dati človeštvu morda včasih mnogo več kot ostali, temveč v družbi. Pogosto so ovire fizične, veliko težje premagljivi pa so predsodki in stereotipi o nas, da ne zmoremo. S prevzemanjem aktivne vloge v družbi ne dopuščamo več, da o naših življenjih odločajo drugi. Ne potrebujemo s skrbjo prežete posebne obravnave. Zahtevamo dostopnost vseh javnih dobrin in storitev ter ukrepe, ki temeljijo na človekovih pravicah in omogočajo posameznikom neodvisno življenje, samodeterminacijo in avtonomnost.

S svojo zavzetostjo, solidarnostjo, iznajdljivostjo, delavnostjo in pozitivnim razmišljanjem ter pristopom prispevamo k bolj vključujoči družbi, s tem, ko zmoremo premagati različne ovire. Kot vsi ljudje pričakujemo, da smo obravnavani enakovredno s svojimi pravicami, da smo vključeni v vse družbene vloge, predvsem pa da dobimo možnost za prevzemanje odgovornosti za svoje odločitve. To pa tudi pomeni, da smo le tako vsi ljudje enaki in s tem enakopravni kar predstavlja, da vsi enako opravljamo svojo poklicanost, poslanstvo v tem stvarstvu in le tako smo tudi Človek.

Če bi bile pravice in enake možnosti invalidov dejansko uresničene, bi bil naš prispevek v družbi ter pri njenem razvoju še večji. Zato od predstavnikov oblasti zahtevamo vključenost, ki nam pripada, in zavračamo način odločanja, ki temelji na moči in ne na dialogu. Le s sodelovanjem lahko ustvarjamo sodobno, razvojno naravnano in pravičnejšo družbo za vse.«