Slovenija po dveh letih predala predsedovanje Barcelonski konvenciji Egiptu

Slovenija si je to oceno zagotovila z dejavnim izvajanjem Barcelonske konvencije v praksi ter z njenim povezovanjem z evropskim pravnim redom in evropskimi politikami za trajnostni razvoj ob skupnem morju. Pomemben del teh prizadevanj predstavlja izvajanje strategije Evropske unije za jadransko-jonsko regijo, ki prinaša čezmejne razvojne projekte za zmanjšanje ogroženosti zaradi onesnaženja z nesrečami na morju ter za krepitev zavarovanih območij na kopnem, obali in morju. S tem krepimo tudi vodno in prehransko varnost v regiji.

Slovenija vse to uresničuje s sodobnimi prostorskimi orodji na kopnem, obali in morju ter z uveljavljanjem modrih in zelenih koridorjev v praksi. Gre za pomemben prispevek k uveljavljanju modre ekonomije kot novega razvojnega modela v Sredozemlju, ki je nujen zaradi trojne krize – onesnaževanja, upadanja biotske raznovrstnosti in groženj podnebnih sprememb. Za zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb je Slovenija v času svojega predsedovanja uspela z uveljavitvijo območja z omejenimi izpusti žvepla z ladij v Sredozemlju in z načrtovano ustanovitvijo regionalnega centra za podnebne spremembe s sedežem v Carigradu.

Povezovanje porečij: Od izvira do morja

Med najpomembnejše dosežke predsedovanja sodi tudi okrepljeno sodelovanje v mednarodnih porečjih, ki temelji na načelu od izvira do morja. To je bilo ena od osrednjih prioritet slovenskega predsedovanja Barcelonski konvenciji in hkrati slovenskega predsedovanja Konvenciji o varstvu reke Donave.

Načelo spodbuja usklajeno čezmejno načrtovanje za povečanje podnebne odpornosti in zmanjšanje poplavne ogroženosti na celotnem vodnem območju – od izvira rek do njihovega izliva v morje. Prav sočasno predsedovanje obema konvencijama je Sloveniji omogočilo učinkovito povezovanje ukrepov in določanje skupnih ciljev. Na ravni Donava–Črno morje–Sredozemlje je tako okrepila medregionalno sodelovanje, hkrati pa tudi subregionalne projekte z neposrednimi čezmejnimi učinki.

Vključevanje mladih in krepitev odpornosti

Slovenija je v času predsedovanja poseben poudarek namenila vključevanju mladih v projekte na področju voda, narave in podnebnih sprememb. Med uspešne pristope sodijo:

• Delovanje parlamenta mladih v mednarodnem porečju Save, skupaj s postavljanjem oznak najvišjih gladin vode od izvira do izliva Save v Donavo.
• Forum mladih Strategije Evropske unije za jadransko-jonsko regijo, ki razvija predlog projekta za zgodnje opozarjanje pred poplavami, sušami in gozdnimi požari.
• Inovativno sodelovanje šol in lokalnih skupnosti v biosfernem območju Mura–Drava–Donava (UNESCO) v okviru programa Akcijski dan za Muro, ki krepi odpornost na podnebne spremembe z med-generacijskim sodelovanjem.

Slovenska obala kot najboljša praksa v Sredozemlju

Slovenija je prva v Sredozemlju ratificirala Protokol o celovitem upravljanju z obalo (25. septembra 2009) in ga dejavno izvaja v strokovnem dialogu z deležniki tudi v okviru Dneva Sredozemske obale - to je 25. september -, ki je prerasel v Teden Sredozemske obale. Na podlagi navedenih dosežkov je slovenska obala letos prejela strokovno oceno kot najboljši primer celovitega upravljanja z obalo v Sredozemlju. Oceno je objavil pristojni strokovni organ Barcelonske konvencije – Regionalni center za prioritetne aktivnosti Programa Združenih narodov za okolje (Sredozemski akcijski program). Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je zato na 3. Konferenci Združenih narodov za oceane (10. junija 2025 v Nici) predlagal, da naj Sredozemski dan obale postane Svetovni dan obale s ciljem okrepiti sodelovanje za povečanje odpornosti ter kakovosti življenja na vseh obalah sveta.