Ministrica Čalušić na Lombergarjevih dnevih »Krepitev domače pridelave je strateška naloga«

Ministrica Čalušić je v nagovoru poudarila, da poljedelstvo ostaja trdna osnova celotne prehranske verige, vsak obdelan hektar zemlje pa pomeni zanesljiv korak k temu, da imamo Slovenci na voljo kakovostno, varno in svežo hrano: »Ob negotovostih globalnih trgov in vse pogostejših podnebnih izzivih je jasno, da je krepitev domače pridelave strateška naloga. Slovenija ima znanje, tradicijo in potencial, zato mora okrepiti stopnjo samooskrbe tam, kjer so naši temelji najmočnejši.«

Za stabilno prehransko verigo je ključnega pomena, da med vsemi njenimi deležniki vlada več povezovanja in več preglednosti. Le tako lahko zagotovimo pošteno porazdelitev vrednosti, bolj usklajeno načrtovanje in večjo odpornost celotnega sistema. Enako pomembna je tudi povezanost med samimi pridelovalci – sodelovanje, izmenjava znanja in skupni projekti so tisti, ki lahko majhen sektor spremenijo v močnega. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) še posebej poudarja tudi širši pomen kupovanja lokalne hrane. Ministrica Čalušić: »To ni le ekonomska odločitev, temveč odločitev v podporo podeželju, krajini in domači proizvodnji. Ko izberemo slovensko, prispevamo k manjšemu okoljskemu odtisu, ohranjamo delovna mesta in podpiramo kakovost, ki je lahko le rezultat domačega znanja in dela. Zato bomo še naprej krepili pobude, ki spodbujajo prepoznavnost domače hrane, ter vzpostavljali pogoje za več domačih pridelkov v javnih ustanovah.«

Poljedelski sektor pa danes ne potrebuje le podpore, temveč tudi večjo odpornost. Podnebne spremembe pridelovalce silijo v prilagajanje, od izboljšanja namakalnih sistemov do uvajanja novih tehnologij in pristopov, ki zmanjšujejo tveganja v proizvodnji. MKGP bo nadaljevalo z ukrepi, ki pomagajo kmetom obvladovati tako vremenske kot tržne negotovosti ter spodbujalo trajnostno, a hkrati donosno pridelavo.

Ministrica Čalušić: »Naloga, ki je pred nami, je jasna: povečati stopnjo samooskrbe na ključnih področjih – pri žitih, krmi, oljnicah in beljakovinskih rastlinah. Za to pa potrebujemo tehnološki razvoj, vlaganje v znanje, odpornejše pridelovalne sisteme in projekte, ki povezujejo sektor in ga delajo močnejšega.«

Na letošnjem zelenjadarskem posvetu je osrednja pozornost namenjena vlogi biostimulatorjev v sodobni pridelavi poljščin ter temu, kako ti pripravki prispevajo k izboljšanju rasti, odpornosti na stresne pogoje in povečevanju pridelka. V razpravah bodo izpostavljeni tako primeri dobrih praks iz Slovenije in tujine, kot tudi pomen sodobnih tehnologij v pridelavi poljščin, ki omogočajo bolj ciljno in učinkovito rabo virov. Cilj posveta je spodbuditi sodelovanje med raziskovalnimi institucijami, svetovalnimi službami in pridelovalci ter podpreti uvajanje inovativnih pristopov za bolj trajnostno in konkurenčno kmetijsko pridelavo.

Jutri bo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah potekal 17. vinogradniški posvet, katerega rdeča nit bodo izzivi prilagajanja vinogradništva na podnebne spremembe, predvsem v luči pospešenega širjenja zlate trsne rumenice in pogostih neurij s točo, predstavljene pa bodo tudi rešitve in možnosti, ki jih ponuja sodobna enologija za ohranitev kakovosti grozdja in konsistenco stila vina, ki ga zahtevni potrošnik pričakuje. Lombergarjevi dnevi se bodo sklenili v četrtek, 4. decembra, z 20. sadjarskim posvetom, na katerem bodo udeleženci iskali rešitve za prilagajanje sadjarstva vremenskim stresom in podnebnim spremembam. Predstavljene bodo tudi nove sorte jabolk, ki jih preizkušajo na Sadjarskem centru Gačnik.