Ministri za zdravje zasedali na Svetu EU za zaposlovanje, socialo, zdravje in varstvo potrošnikov

V okviru zakonodajnega dela je Svet dosegel splošni pristop glede Predloga Akta o kritičnih zdravilih, ki ga je Evropska komisija predstavila marca letos. Akt dopolnjuje reformo farmacevtske zakonodaje in je namenjen izboljšanju razpoložljivosti, oskrbe ter proizvodnje kritičnih zdravil v EU.

Ministrica dr. Prevolnik Rupel je izpostavila, da Slovenija podpira vsa prizadevanja, tudi Akt o kritičnih zdravilih za oblikovanje robustnega sistema, ki bo krepil zanesljivost, dostopnost in varnost preskrbe z zdravili, tudi kritičnimi, za vse prebivalce Evropske unije. Za Slovenijo je bistvenega pomena, da Akt o kritičnih zdravilih učinkovito uredi področje skupnega javnega naročanja zdravil. Pri tem ne gre zgolj za kritična zdravila, temveč tudi za zdravila v skupnem javnem interesu. Pri tem je izpostavila, da je pomembno, da se s tem aktom učinkovito uredi področje skupnega javnega naročanja zdravil.  Meni, da mora ta mehanizem s podporo Evropske komisije delovati kot dopolnilni instrument nacionalnim sistemom, ki bo dodatno krepil odpornost oskrbe z zdravili.  

V okviru točke razno je bila osrednja pozornost namenjena napredku pri obravnavi t. i. farmacevtskega svežnja, ki vključuje predlog Direktive o zakoniku Unije o zdravilih za humano uporabo in Uredbe o postopkih EU za izdajo dovoljenj za promet z zdravili ter o pravilih, ki urejajo Evropsko agencijo za zdravila. Sveženj prinaša posodobitev, poenostavitev in zamenjavo obstoječe zakonodaje za zagotavljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil ter za utrditev enotnega evropskega trga zdravil. Dansko predsedstvo je ministrice in ministre seznanilo s potekom trialogov med Svetom, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom.

Ministrica dr. Prevolnik Rupel je v razpravi poudarila, da Slovenija podpira dansko predsedstvo v njenih prizadevanjih, da se kompromis z Evropskim parlamentom doseže še do konca leta. Pozdravila je že dosežene tehnične dogovore, vključno s področjem protimikrobne odpornosti, ter ostaja zavezana iskanju rešitev glede politično najobčutljivejših tem, kot so trajanje podatkovne zaščite, modulacije tržne zaščite, ukrepi za izboljšanje dostopnosti do zdravil, obdobje ekskluzivnosti za zdravila  za sirote ter ohranitev določbe o Bolarjevi izjemi.

Slovenija je skupaj s Španijo podala informacijo o pomenu Evropske zdravstvene unije z vidika krepitve konkurenčnosti in varnosti EU ter s tem opozorila, da treba je v času priprave novega večletnega finančnega mehanizma zagotoviti, da zdravje še naprej ostane  visoko na politični agendi EU,  saj lahko le zdravo in odporno prebivalstvo  podpira trajnostni gospodarski razvoj, socialno stabilnost in dolgoročno konkurenčnost Evrope.

Slovenija, kot tudi druge države članice, je podprla tudi pobudo Nizozemske za pripravo strategije EU za podnebje in zdravje.  V Sloveniji smo prehod v nizkoogljično zdravstvo že zapisali v nacionalne strateške cilje. Poleg tega pa razvijamo kalkulator ogljičnega odtisa za zdravstvene zavode.

Države članice so na pobudo Češke podprle tudi pripravo načrta za zdravje bolezni srca in ožilja ter analizo stroškovne študije, v kateri bi ocenila posledice direktive za sisteme zdravstvenega varstva v skladu z ustrezno zavezo iz evropske strategije za odpornost voda..

Zasedanje se je zaključilo z delovnim kosilom na temo novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, s poudarkom na njihovem vplivu na otroke in mladostnike. Na tem področju je potrebno pospešiti izvajanje določil in prepovedi, ki so že sprejeta, obenem pa zagotoviti njihovo dosledno uveljavljanje v praksi. Prav tako je nujno okrepiti nadzor nad spletnim trgom ter preprečiti oglaševanje in promocijo, zlasti na družbenih omrežjih, ki so jim mladi najbolj izpostavljeni. Le z usklajenimi, ambicioznimi in celovitimi ukrepi na ravni EU bomo lahko učinkovito zaščitili najranljivejše skupine pred škodljivimi vplivi teh izdelkov.