Z današnjim dnem stanovalci domov starejših prehajajo v sistem dolgotrajne oskrbe

1. 12. 2025

Ministrstvo za solidarno prihodnost

Današnji dan za dolgotrajno oskrbo predstavlja pomemben mejnik. S 1. decembrom namreč stopata v veljavo še zadnji manjkajoči storitvi – denarni prejemek in dolgotrajna oskrba v instituciji, torej v domovih za starejše. V tej fazi se v sistem dolgotrajne oskrbe vključujejo tudi stanovalke in stanovalci domov za starejše, kar je eden ključnih korakov pri celovitem zagonu reforme.

Dolgotrajna oskrba se sicer izvaja že od 1. 1. 2024. V tem času se v sistem vključuje 1.800 uporabnic in uporabnikov oskrbe na domu ter okoli 5.600 uporabnikov e-oskrbe. Današnji dan pa pomeni začetek naslednje faze, polnega delovanja dolgotrajne oskrbe tudi v institucijah.

Dolgotrajna oskrba pomeni nižje položnice

Prva in najpomembnejša informacija ostaja, da se za vse stanovalce oskrba nemoteno nadaljuje. Največja pridobitev nove ureditve je občutno nižja cena. Stanovalci po novem plačujejo le nastanitev in prehrano, ne več oskrbe. Poleg tega sistem uvaja tako imenovano kapico za standardno nastanitev pri višini zajamčene pokojnine za 40 let delovne dobe, ki zagotavlja finančno predvidljivost in varstvo pred previsokimi stroški.

Prevedbeni zakon za lažji prehod

Za lažji prehod smo pred kratkim sprejeli posebni prehodni zakon, namenjen poenostavitvi vključitve stanovalcev domov v dolgotrajno oskrbo. To pomeni manj administrativnih obveznosti za stanovalce in njihove svojce ter jasen, poenoten postopek za izvajalce. Domovi so skozi november zbirali soglasja za vstop v sistem, v decembru pa pripravljajo osebne načrte oskrbe, ki jih bodo stanovalci podpisovali ob podpori strokovnih delavcev. S podpisom osebnega načrta bodo tudi formalno vstopili v sistem dolgotrajne oskrbe.

Koliko soglasij?

Naj poudarimo, da so podatki, ki jih navajamo, vmesni, saj se baza v teh dneh aktivno posodablja. V sistem je trenutno poknjiženih 17.416 soglasij za prevedbo v dolgotrajno oskrbo v instituciji. Upoštevati je treba, da so se po zakonu soglasja lahko zbirala do vključno 30. novembra, zato se ta številka še posodablja.

Podatek tudi ne vključuje oseb, ki še nimajo urejenega skrbništva, za njih potekajo posebni postopki, ter tistih, ki prehajajo iz dnevne dolgotrajne oskrbe v institucionalno.

Izvajalci so prejeli vse podrobne informacije in v večini že začenjajo s sklepanjem osebnih načrtov oziroma začasnih osebnih načrtov tam, kjer je treba urediti skrbništvo.

Državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost, dr. Luka Omladič, ob tem poudarja: »S 1. decembrom dolgotrajna oskrba v Sloveniji vstopi v sklepno fazo reforme, ki je osredotočena na ljudi. Oskrba se za vse stanovalce nemoteno nadaljuje, hkrati pa bodo njihove položnice nižje. Pozivam vse stanovalke in stanovalce ter njihove svojce, da v naslednjih tednih podpišejo osebni načrt oskrbe in s tem omogočijo gladek prehod v sistem, ki jim zagotavlja več varnosti, več pravic in bolj predvidljive stroške.«

Ministrstvo za solidarno prihodnost bo tudi v prihodnjih tednih izvajalcem nudilo stalno podporo, spremljalo izvajanje na terenu in zagotavljalo sprotno posodabljanje podatkov. Sistem je vzpostavljen, prehod poteka strukturirano in z jasnimi koraki, reforma pa že daje prve konkretne rezultate – nižje stroške oskrbe in celovitejšo podporo ljudem, ki jo najbolj potrebujejo.