Načrtovane protipoplavne ureditve v Sneberjah

Poplavna voda je ob visokih vodah avgusta 2023 prizadela tudi območje Sneberij. Proti naselju pritekala s severne in zahodne strani ter zalila tudi podvoz priključka Zadobrova. Iz zračnih posnetkov poplave je razvidno, da je bil poplavni tok usmerjen od Sneberij proti avtocesti. Zajezba poplavnega toka je nastala južno od priključka Zadobrova, ker se je poplavni tok ustavil ob avtocesti. Teren je tam približno 2 m nižji od prelivanja Šmartinske ceste na območju Sneberji. 

Posebnost Sneberij je njihova lega v nekdanji strugi reke Save, kar pomeni, da je teren prodnat, nihanje vodostaja pa neposredno vpliva na raven podtalnice. Poplave v tem območju tako niso posledica zgolj neposrednega izliva Save, temveč tudi dviga podtalnice, ki ga tehnično ni mogoče preprečiti. Pri tem je potrebno poudariti, da Sava napaja podtalnico samo ob visokih vodah. Pri običajnih vodostajih poteka izmenjava vode med Savo in zgornjim vodonosnikom v obeh smereh (izdelani so modeli podtalnice Ljubljanskega polja). Prav porozna tla, vpliv podtalnice in kompleksnost terena so razlog, da je iskanje ustrezne strokovne rešitve zahtevnejše in dolgotrajnejše.

Rešitev za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki je v pripravi, je bila načrtovana tako, da upošteva spremenjene prostorske razmere, vpliv podnebnih sprememb in nihanje podtalnice. Pripravljene so bile vse potrebne hidrološke, geološke in projektne strokovne podlage, projektna dokumentacija pa je bila potrjena tudi s strani recenzentov. Pridobljena so tudi vsa soglasja pristojnih soglasodajalcev.

Načrtovana rešitev

Za varovanje naselja je predvidena izgradnja visokovodnega nasipa. Načrtovan visokovodni nasip se začne pri mostu Šmartinske ceste čez Savo in od tam dalje poteka proti zahodu vzporedno s Šmartinsko cesto. Pred krožiščem v Sneberjah nasip zavije stran od Šmartinske ceste in poteka še naprej proti zahodu, vzporedno s Cesto v Hrastje. Cesta v Hrastje nato zavije proti jugu in po trasi ceste poteka tudi zadnji del nasipa, ki se zaključi z navezavo na obstoječ teren pri objektu Cesta v Hrastje 12.

Poplavni tok bo po izgradnji nasipa potekal ob nasipu in bo usmerjen proti obstoječima mostovoma čez Savo. Z načrtovanim ukrepom bo tudi bistveno zmanjšana poplavna ogroženost avtoceste južno od priključka Sneberje.

V poplavi leta 2023 je dolvodno od mostu stare ceste proti Šentjakobu in nove avtoceste nastala poškodba skalnatih pragov. Zajeda dolovodno in opažen vpliv zajezbe nad mostovoma je posledica preozke struge Save na območju obeh mostov do iznad Sneberij in vpliva poškodovanih skalnatih pragov dolvodno od avtocestnega mostu. Most in nosilci mostu so upoštevani pri izračunu pretokov reke Save in so ustrezno dimenzionirani. Na tem območju je predvidena sonaravna sanacija celotnega odseka Save s širitvijo struge in znižanjem skalnega praga. Pri sanaciji bodo upoštevani predvsem dinamični pogoji in lastnosti sedanjih, že stabilnih odsekov Save na območju Tomačevega. Na podoben način bo analiziran tudi odsek Save od Mednega do Črnuč, kjer bo ključni poudarek na zagotavljanju poplavne varnosti Vikrč, Broda in Tacna ter avtocestna prečkanja Save. 

Na nasipu je predvidena makadamska vzdrževalna pot, ki se bo lahko zaradi utrjene površine uporabljala tudi kot peš pot. V kolikor bo Mestna občina Ljubljana načrtovala prekategorizacijo vzdrževalne poti v kolesarsko pot, bo to predmet ločenega postopka.

Za izvedbo investicije sta bili izdelani projektni dokumentaciji PZI in DGD, v teku je tudi pridobivanje zemljišč. Trenutno je objavljen javni razpis za izvajalca gradbenih del. Rok za izvedbo gradbenih del je 10 mesecev od pričetka del.

Vzdrževanje nasipa se bo izvajalo v okviru gospodarske javne službe in ga bo izvajal koncesionar, ki vzdržuje reko Savo na tem območju. 

Začasni nasip, ki se je zgradil v sklopu interventnih del v avgustu 2023, ko odstranjen, ko bo zgrajen nov nasip.

Sneberski kanal

Od Hrastja, mimo vrtca, Lajovčeve ulice, ob Sneberski cesti, do Zaloga je nekoč potekal Sneberski kanal. Sneberski kanal je bila v preteklosti Potočnica, ki je omogočala odtok izvirnih vod ob povišani podtalnici ( ki jo napaja Sava). Odvodnik je na več mestih prekinjen, s poglabljanjem dna reke Save in z izgradnjo avtoceste je kanal izgubil svojo prvotno funkcijo. Podtalnica ob visoki Savi poteka proti JV (Ljubljanici). V današnjem stanju in tudi z bistvenim povečanjem profila Potočnica ni zmožna sprejeti poplavnih vod Save. Sprejema pa lahko manjši del izvirnih vod, kar pa ne vpliva na poplavno ogroženost.

Tok podtalnice ob visokih vodah Save (hidrogeološki robni pogoj) je poleg gladin Save ključni robni pogoj za načrtovanje ustrezno dimenzioniranih nasipov. Na podlagi podatkov v obstoječih piezometrih in meritvah v  vrtinah, ki so bile izvedene okviru tega projekta. Na podlagi dodatnih izračunov je bilo ugotovljeno, da se ob dolgotrajnejših poplavnih valovih, kot je bil avgusta 2023 lahko pojavijo izviri na južni strani nasipov. Izvirna voda načeloma ponika v nenasičenih prodih med nasipom in Šmartinsko cesto, v primeru še večjih dotokov pa bi izvirna tekla proti podvozu priključka Zadobrova in nato pod avtocesto proti vzhodu. Podtalnica ne bo ogrožala obstoječih objektov.

Ministrstvo za naravne vire in prostor ločeno izdeluje tudi koncept celovite ureditve reke Save od Črnuškega mostu do izpod sotočja s Kamniško Bistrico oziroma Ljubljanico. Na podlagi tega koncepta bo DRSV pripravljala projektno dokumentacijo in izvajala ukrepe.