Vlada na današnji seji sprejela predlog zakona o vinu

Predlagani zakon o vinu prinaša sodoben način urejanja vinogradništva in vinarstva. Njegov namen je lažje upoštevanje evropskih predpisov, zaščita pridelovalcev in kupcev ter večja konkurenčnost slovenskega vina v svetu. Prinaša naslednje novosti: 

• definira vino in druge proizvode vinske trte ter aromatizirane proizvode v skladu z veljavno EU zakonodajo;
• definira pridelavo grozdja in definira kriterije za obdelanost vinograda, s čimer se preprečuje opuščanje in zaraščanje vinogradov;
• prenaša veljavni pravni red EU, ki velja za zasaditve z vinsko trto, na nacionalno raven, upoštevajoč specifike vinogradništva v Sloveniji; 
• kot površino upravičeno za ponovno zasaditev z vinsko trto opredeljuje tudi zemljišče, ki je bilo kadarkoli v zadnjih treh letih vinograd, tudi če v tem trenutku to več ni. S tem se želi omogočiti ponovne zasaditve že izkrčenih vinogradov, kar pomembno prispeva k ohranjanju panoge in izgleda krajine; 
• definira prehodno obdobje enega leta, v katerem lahko pridelovalci brez sankcij v register prijavo vinograde, ki so zasajeni brez dovoljenj, z namenom ureditve sektorja na vseh nivojih;
• definira pridelavo in pridelovalce grozdja, vina in drugih proizvodov ter jih razvršča v velikostne razrede glede na obseg pridelave po površini ali količini pridelka;
• opredeljuje, kaj pomeni lastna pridelava grozdja in lastna pridelava vina, s čimer se preprečujejo zlorabe označevanja in podpore;
• prenaša veljavni pravni red EU, ki velja za uporabo enoloških sredstev in postopkov ter za testiranje novih enoloških sredstev in praks, z dopustnimi prilagoditvami na  nacionalno raven;
• vpeljuje pomembno sistemsko dopolnitev in nadgradnjo registra pridelovalcev grozdja; 
• ohranja uporabo registriranih tradicionalnih izrazov kot označb kakovostnih razredov slovenskih vin z geografsko označbo.

Pomembna novost je prenovljen register pridelovalcev, ki bo omogočal boljši pregled nad tem, kdo prideluje grozdje in vino, ter večjo sledljivost. V register se bodo morala vpisati tudi podjetja brez lastnih vinogradov. Prijava pridelka bo potekala po GERK-u, kar bo pomagalo pri ocenjevanju škode zaradi vremenskih vplivov.

Zakon ureja tudi uporabo enoloških sredstev (snovi in postopkov pri pridelavi vina) v skladu z evropskimi pravili ter omogoča preizkušanje novih praks. Za kakovost vina bodo poskrbeli pooblaščeni laboratoriji in organizacije, ki bodo izvajali analize in preskušanja za zagotovitev pristnost in varnost proizvodov.

Na področju trženja zakon natančno določa pravila označevanja vina, da se preprečijo zavajajoče prakse in zaščitijo geografske označbe. Posebej ureja tudi ravnanje s proizvodi, ki niso primerni za trg, postopke njihove odstranitve ter kazenske določbe.

Ali ste vedeli:

Zakonodajna tradicija na področju vina je v Republiki Sloveniji oziroma na njenem ozemlju izredno dolga in sega v leto 1905. Leta 1965 je bil objavljen Zakon o vinu. Celotni vinski zakon je Slovenija dobila v letu 1974. Ta je veljal tudi po osamosvojitvi Republike Slovenije, in sicer do leta 1997, ko je bil sprejet in uveljavljen Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina. Veljavni Zakon o vinu je bil sprejet leta 2006 in dopolnjen v letih 2011, 2012 in 2013. Zakon in podzakonski akti so zastareli in neskladni z veljavno evropsko zakonodajo, zato je bila priprava predloga novega zakon o vinu nujna.