Uspešen 2. Posvet o zasnovi Prostorskega plana Slovenije

Udeležba je bila visoka – zbralo se je več kot 70 predstavnikov različnih strokovnih in raziskovalnih institucij, ministrstev (MNVP, MZI, MKGP, MSP, MK, MDP, MNZ in MZEZ), šestih regij ter nosilcev ključne državne infrastrukture. 

Posvet je odprl minister za naravne vire in prostor Jože Novak. V svojem nagovoru je poudaril, da je priprava Prostorskega plana Slovenije 2030–2050 pomembna za varna, trajnostna ter odporna mesta in naselja, ohranjeno krajino ter učinkovito infrastrukturo. Izhodišče za usmerjanje razvoja v slovenskem prostoru je leta 2023 sprejeta Strategija prostorskega razvoja Slovenije do 2050. Temu sledi tudi aktualna priprava regionalnih prostorskih planov, ki so v tesni povezavi s pripravo prostorskega plana na ravni države. Priprava prostorskega plana Slovenije je del Akcijskega načrta za izvajanje Strategije sprejetem julija letos na Vladi RS, pravna podlaga pa je bila oktobra zagotovljena z novelama prostorske in gradbene zakonodaje. 

Prenova slovenskih naselij je ena ključnih usmeritev za našo prihodnost. Naša naselja morajo postati odporna na podnebne spremembe in naravne nesreče, hkrati pa ljudem zagotavljati več zelenih površin, dreves ter kakovostnih javnih prostorov. Razvoj mestnih območij mora okrepiti njihovo funkcionalnost in prispevati h konkurenčnosti države. Gospodarski razvoj moramo usmerjati tja, kjer že imamo dobro infrastrukturo in dostop do znanja, saj le tako gradimo trajnosten in premišljen prostorski razvoj.
-minister Jože Novak 

Izpostavil je, da je Slovenija tranzitna dežela, zato je za konkurenčnost bistvena dobra vpetost v mednarodne koridorje. Večjo pozornost bo v prihodnje treba nameniti posodabljanju in izboljšavam infrastrukture za boljšo povezanost s sosednjimi državami, večjo učinkovitost prometa, oskrbe z energijo in varovanje naravnih, zlasti vodnih virov. 

Izkušnje s poplavami leta 2023 so pokazale nujnost drugačnega in interdisciplinarnega načrtovanja na poplavnih območjih. Minister je poudaril zavedanje konfliktov različnih dejavnosti na poplavnih območjih, zlati kmetijstva in ohranjanja narave, pri tem je izpostavil, da je možno iskati kompromisne rešitve le skozi celostno prostorsko načrtovanje povezanih ukrepov na celotnem toku rek. Na primeru aktualnih razmer na območju Goriških brd je spomnil, kako pomembno je strokovno in premišljeno načrtovanje vseh posegov v prostor – od umeščanja objektov in infrastrukture, do agromelioracijskih posegov za pridelavo hrane.

Največja prepoznana vrednost Slovenije sta njena naravna in kulturna krajina. Minister je izpostavil, da v Sloveniji nimamo veliko »čistih« območij narave in da je naša krajina večinoma odraz človekovega delovanja. Zato je pomembno, da iščemo skupne rešitve, kako ohranjati naravo in hkrati omogočati delovanje in življenje prebivalcev po trajnostnih načelih. Kompromise je treba iskati tako na področju kmetijstva, gozdarstva, kot turizma.

Ministrovim iztočnicam je sledila predstavitev strokovnega predloga osnutka zasnove za prostorski plan Slovenije in glavnih kartografskih prikazov po petih vsebinskih področjih zasnove. Prisotne sta pozdravili vodja projekta na MNVP, mag. Aša Rogelj in vodja strokovne ekipe na UIRS, dr. Liljana Jankovič Grobelšek. Prve predloge zasnove so predstavili: za področje varstva, prenove in razvoja naselij - dr. Jankovič Grobelšek (UIRS); za področje prometa - mag. Gregor Pretnar (PNZ d. o.o.); za področje energetike - Maja Šinigoj (Locus d.o.o.); za področje krajine z dejavnostmi kmetijstva, gozdarstva in turizma - dr. Barbara Goličnik Marušić (UIRS) in za področje varovanja naravnih virov ter varstva pred naravnimi nesrečami - Matjaž Hermel (Zavita d.o.o.).

V nadaljevanju je strokovna razprava o petih vsebinskih področjih zasnove potekala v okviru delavnic. Udeleženci iz različnih strok, institucij ter vseh ravni upravljanja so skozi več krogov moderirane razprave podajali predloge za izboljšavo in nadgradnjo zasnove, kaj je v prostorski plan Slovenije smiselno vključiti in kaj iz njega morebiti tudi izpustiti.

Vsebinsko razpravo celotnega dne je na kratko povzela generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev, dr. Nataša Bratina z naslednjimi ugotovitvami:

V Sloveniji je vpliv človeka v krajini mogoče prepoznati v praktično celotnem prostoru države. V nekaterih delih prevladujejo kulturni elementi, v nekaterih naravni, vendar je treba za ohranjanje prepoznavnosti in identitete našega prostora obravnavati vse vsebine, ki v krajino vstopajo in nanjo vplivajo s svojim delovanjem.

Naselja moramo obravnavati celovito – skupaj s prometno povezanostjo, gospodarstvom in stanovanjsko politiko –, če želimo zagotoviti policentrični razvoj države. Pri tem je potreben tudi dodatni razmislek o poimenovanju mest in naselij glede na njihovo funkcijo in vlogo v prostoru ter o funkcionalnih urbanih območjih
- generalna direktorica dr. Nataša Bratina.

Del pristojnosti MNVP je tudi na področju mineralnih virov – vsako območje izkoriščanja mineralnih surovin ima sanacijski načrt, ki predvidi tudi ukrepe ob zaprtju.

Generalna direktorica je poudarke strnila z ugotovitvijo, da je vključujoč proces priprave prostorskega plana Slovenije prava pot za iskanje skupnih dogovorov za prenovo, razvoj in dvig konkurenčnosti slovenskih mest in naselij, za ohranjanje in varovanje krajine, kot temelja trajnostnega razvoja in poseljenosti odmaknjenih in težje dostopnih območij ter za izboljševanje in nadgradnjo infrastrukture za boljšo prometno povezanost, energetsko oskrbo in varovanje vodnih virov. 

Ministrstvo si bo tudi v nadaljevanju procesa prizadevalo za vključevanje različnih strok, institucij ter vseh ravni upravljanja na dogodkih in pri pripravi strokovnih podlag.