Strateška preobrazba kohezijske politike: Več sredstev za varnost, tehnologije in stanovanja

Zasedanje odbora, ki je potekalo v prostorih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru, je bilo namenjeno uskladitvi kohezijske politike z aktualnimi izzivi. Z drugo spremembo programa se Slovenija odziva na spremenjene geopolitične in gospodarske razmere ter sledi ciljem platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP). Osnovni namen sprememb je optimizacija porabe sredstev in pospešitev črpanja v letu 2026, s poudarkom na področjih z visokim multiplikativnim učinkom. Slovenija z reprogramiranjem sredstev v višini skoraj 260 milijonov evrov krepko stopa v smer naložb v varnost, strateške tehnologije in reševanje stanovanjske problematike.

1. Krepitev konkurenčnosti in tehnološke suverenosti (53,5 mio EUR)

Slovenija namenja znatna sredstva za spodbujanje naprednih tehnologij. V okviru tega je 30 milijonov evrov namenjenih javnemu razpisu za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, medtem ko bo 23,5 milijona evrov investiranih v nadgradnjo superračunalniške infrastrukture (HPC 2).  

2. Infrastruktura z dvojno rabo in varnost (81,4 mio EUR)

Zaradi spremenjenih varnostnih okoliščin se uvajajo vlaganja v infrastrukturo t. i. dvojne rabe (civilne in obrambne). Največji delež, kar 46 milijonov evrov, bo namenjen krepitvi odpornosti zdravstvenega sistema, konkretno za vlaganja v regijske bolnišnice.  

3. Energetska varnost in zeleni prehod (57,7 mio EUR)

Sredstva bodo podprla ključne energetske projekte, vključno s čezmejnimi povezavami, posodobitvijo prenosnega in distribucijskega omrežja, sistemi za shranjevanje energije ter širitvijo polnilne infrastrukture.  

4. Dostopna stanovanjska politika (41,9 mio EUR)

Kot odgovor na stanovanjsko krizo so zagotovljena sredstva za sofinanciranje gradnje cenovno dostopnih javnih najemnih stanovanj ter oskrbovanih stanovanj.  

Nov zagon za Vzhodno kohezijsko regijo in premogovni regiji

V spremenjeni program je kot operacija strateškega pomena vključen projekt obnove Centra Rotovž v Mariboru. Projekt, vreden 18 milijonov evrov evropskih sredstev, bo celovito rešil prostorsko stisko treh ključnih kulturnih institucij: Mariborske knjižnice, Umetnostne galerije Maribor in Art kina.  

Dodatno se v okviru Sklada za pravični prehod uvajajo ukrepi za revitalizacijo stanovanjskega fonda v premogovnih regijah. Za Savinjsko-šaleško regijo je namenjenih 5 milijonov evrov za prenos stanovanj energetskih družb na Stanovanjski sklad RS, v Zasavju pa 1,5 milijona evrov za obnovo in prenos stanovanjskih enot.  

»Potrjena sprememba programa ni zgolj tehnična prilagoditev, temveč strateški manever, s katerim povečujemo učinkovitost izvajanja kohezijske politike v drugi polovici finančne perspektive. Z usmeritvijo sredstev v kritično infrastrukturo, odpornost in predvsem v dostopna javna stanovanja rešujemo konkretne razvojne izzive. S temi ukrepi zagotavljamo, da bodo evropska sredstva do leta 2030 generirala trajne družbene in gospodarske koristi, je po zaključku poudaril državni sekretar mag. Marko Koprivc. 

Zasedanja se je udeležil Andreas von Busch iz Evropske komisije (GD REGIO), ki je poudaril pomen ohranjanja dinamike izvajanja: »Izvajanje programa 2021–2027 se je v Sloveniji pospešilo in ta pozitivni zagon je ključnega pomena, ko vstopamo globlje v trenutno programsko obdobje. Pomembno je ohraniti ta tempo – ne le za zagotovitev hitrega izvajanja, temveč tudi za maksimiranje učinka naložb na terenu. Pozdravljamo proaktiven pristop Slovenije pri pripravi te spremembe in prepoznavanju področij, kjer lahko prioritete vmesnega pregleda – kot so podpora strateškim tehnologijam in konkurenčnosti, energetski prehod ali spretnosti – prinesejo dodano vrednost. Danes moramo zagotoviti, da spremenjeni program prinaša oprijemljive rezultate in krepi vrednost kohezijske politike za vse državljane, ne glede na to, kje živijo.

Sistemske izboljšave za učinkovitejše izvajanje

Spremembe prinašajo tudi pomembne administrativne poenostavitve, med katerimi izstopata podaljšanje obdobja upravičenosti izdatkov do konca leta 2030 in možnost 100-odstotnega sofinanciranja za določene nove cilje.  

Po današnji potrditvi na ravni Vlade RS in Odbora za spremljanje bo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj spremenjeni program posredovalo v formalno potrditev Evropski komisiji.