Ministrica mag. Kokalj na obisku v Podravju
Obiskala je Okrajno sodišče v Lenartu, Višje sodišče v Mariboru in Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. V pogovorih z vodstvi organov so pregledali rezultate poslovanja, kadrovsko sliko ter izzive, povezane s prihodnjimi organizacijskimi spremembami, ki jih prinaša sprejeta sodniška zakonodaja.
Na Okrajnem sodišču v Lenartu, ki ga sestavljata dve sodnici in 13 zaposlenih, je bilo v letu 2024 prejetih 437 pomembnejših zadev, rešenih pa 462, kar pomeni več kot stoodstotno reševanje. Povprečni čas obravnave pomembnejših zadev ostaja med 4,7 in 5,1 meseca, število nerešenih zadev pa se znižuje že četrto leto zapored. Tudi pri drugih vrstah zadev sodišče dosega stabilno, več kot stoodstotno reševanje, kar potrjuje dobro organiziranost in usklajeno delo.
Višje sodišče v Mariboru je v letu 2024 prejelo 3.359 pomembnejših zadev in jih rešilo 3.433, kar pomeni 102,2-odstotno reševanje. Kljub rahlemu podaljšanju časa reševanja pomembnejših zadev ostaja delo na sodišču primerljivo z drugimi višjimi sodišči, trend pa kaže na dobro obvladovanje pripada ter postopno zniževanje zaostanka.
Na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru so v lanskem letu prejeli 3.354 kazenskih ovadb, pripad pa so obvladali s 104-odstotno učinkovitostjo. V prvih osmih mesecih leta 2025 se pripad ponovno povečuje, kar zahteva nadaljevanje dosedanjega tempa dela. Pogovor je tekel tudi o vplivu sprejete sodniške zakonodaje na delo državnih tožilcev. Nova ureditev bo z bolj enotnim razporejanjem zadev, večjo preglednostjo sodnih postopkov in jasnejšimi pravili o dodeljevanju primerov prispevala k hitrejši obravnavi tožilskih predlogov ter večji predvidljivosti postopkov.
Osrednja tema vseh današnjih pogovorov je bila implementacija pravosodnega četverčka – Zakona o sodiščih, Zakona o sodnikih, novele Zakona o državnem tožilstvu in novele Zakona o Sodnem svetu. Ključne teme so bile uvedba enotnega vpisnika na ravni okrožij, digitalizacija dodeljevanja zadev, organizacija dela zunanjih oddelkov, nove pristojnosti predsednikov sodišč ter priprava vseh podzakonskih aktov, ki jih morajo ministrstvo, Vrhovno sodišče, Sodni svet in generalna državna tožilka sprejeti do 1. januarja 2027.
Ministrica je ob zaključku obiska poudarila pomembnost neposrednega vpogleda v delovanje pravosodnih institucij: »Slovensko pravosodje je pred pomembno nalogo – uresničiti sodniško zakonodajo, ki ureja organizacijo sodišč, dodeljevanje zadev in odgovornosti v sodni upravi. Ključno je, da to naredimo premišljeno, v dialogu s sodišči in tožilstvi ter z jasnim ciljem: bolj stabilen, preglednejši in uporabniku prijaznejši sodni sistem. Pred nami je zahtevno, a nujno delo. Prepričana sem, da bomo z usklajenim delom vseh deležnikov, od sodstva do tožilstva in pravosodnega osebja, zagotovili, da bo prenovljena ureditev prinesla to, kar ljudje od sodstva pričakujejo – zanesljivost, hitrost in transparentnost.«
