Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Energetska sanacija Slovenskega narodnega gledališča Maribor uspešno zaključena

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer si je skupaj z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko ogledal zaključeno energetsko sanacijo Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor.

Za prenovo je bilo skupaj zagotovljenih 9,7 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je preko javnega povabila Ministrstvu za kulturo za izvedbo projekta zagotovilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer in ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko sta v okviru regijskega obiska Vlade RS v Podravski regiji obiskala SNG Maribor, kjer se je uspešno zaključila obsežna energetska sanacija največje javne kulturne ustanove v Sloveniji. Projekt je del širšega programa energetske prenove kulturne infrastrukture, ki se izvaja s podporo Sklada za okrevanje in odpornost. Obnovitvena dela so potekala tudi na objektih Narodnega muzeja Slovenije, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (OE Ljubljana in OE Kranj) ter na treh objektih Arboretuma Volčji Potok.

Projekti so bili izbrani na javnem povabilu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in potrjeni s sklepom Vlade RS leta 2023 v okviru izvajanja ukrepa energetske in trajnostne prenove stavb izjemnega upravnega in družbenega pomena, ki so v javni lasti. V postopku javnega naročanja je SNG Maribor sicer prejel bistveno višje ponudbe od načrtovanih, zato je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zagotovilo še dodatna sredstva in s tem omogočilo izvedbo celotne sanacije.

Ministrica dr. Asta Vrečko je ob obisku poudarila: »Energetska sanacija SNG Maribor je pomemben del prve strateške prenove slovenske kulturne infrastrukture. Ponosna in vesela sem, da smo se v tem mandatu prvič v zgodovini Slovenije uspeli dogovoriti z ministrstvom, pristojnim za okolje in energijo, za sredstva, namenjena povezovanju kulturne in zelene politike. Tako za sredstva iz Podnebnega sklada za projekte kot za 16,3 milijona evrov za energetske sanacije kulturne infrastrukture po Sloveniji. Poleg tega, da s tem stopamo na pot trajnostnega prehoda v kulturi, pa bodo vsi zavodi, ki so tudi kulturna dediščina, zasijali v novi podobi s prenovljenimi okni in fasadami. Z investicijo v naš največji javni zavod v kulturi nadaljujemo vlaganja v SNG Maribor, ki smo ga okrepili z novimi zaposlitvami baletnih plesalcev, nakupom instrumentov, prenovo odrske tehnike, sedaj pa smo zagotovili sodobne, trajnostne in energetsko učinkovite pogoje za ustvarjanje in s tem boljše pogoje za zaposlene in obiskovalce. Hvala vsem, ki so s strokovnostjo in predanostjo omogočili uspešen zaključek teh res pomembnih projektov.«

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer pa je dodal: “MOPE je z učinkovitim izvajanjem ukrepov energetske preobrazbe iz Načrta za okrevanje in odpornost zagotovil financiranje prenov javnih stavb, ki so izjemnega upravnega in družbenega pomena, in med njimi je tudi SNG Maribor. Veseli me, da lahko z evropskimi sredstvi podpiramo projekte, ki ne le zmanjšujejo energetsko rabo, temveč povečujejo trajnost, učinkovitost in kakovost bivanja v javnih ustanovah. S podporo Vlade RS smo lahko zagotovili tudi dodatna sredstva in omogočili, da je projekt uspešno zaključen.”

Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je izpostavil: “Energetska sanacija je eden največjih infrastrukturnih projektov v zgodovini našega zavoda. Obnova prinaša sodobne pogoje za ustvarjanje in obiskovanje umetnosti ter velik korak k trajnostnemu upravljanju stavbe. Zahvaljujemo se Ministrstvu za kulturo, MOPE in vsem sodelujočim, ki so omogočili pravočasno in kakovostno izvedbo projekta.”

Podrobnejši opis sanacije
V okviru energetske sanacije SNG Maribor so bili izvedeni ključni posegi: zamenjava sistemov ogrevanja in prezračevanja, priklop na daljinsko ogrevanje, vgradnja energetsko učinkovitega stavbnega pohištva ter sanacija fasade, strehe, inštalacij in razsvetljave. Nameščenih je bilo več kot 1200 novih svetil in skoraj 250 novih oken in vrat, vgrajeni pa so bili tudi sistemi s 600 kW hladilne in 1,8 MW ogrevalne moči, kar bo pomembno zmanjšalo obratovalne stroške in povečalo energetsko učinkovitost stavbe.