7. Pogovori stroke o izzivih in praksi priprave okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje

Dogodek  je združil strokovnjake s področja prostorskega načrtovanja, pripravljavce okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje, predstavnike različnih ministrstev in druge deležnike, ki sodelujejo v postopkih CPVO in PVO. Zasnovan je bil skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

Srečanje je odprla generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev, dr. Nataša Bratina, skupaj z vodjo Sektorja za državno prostorsko načrtovanje Ano Vidmar. Izpostavili sta pomen usklajenega delovanja vseh vpletenih in nujnost izboljšanja kakovosti ter enotnosti okoljskih poročil. Dogodku se je pridružila tudi generalna direktorica Direktorata za okolje na MOPE, mag. Tanja Bolte.

Predstavnice Direktorata za prostor in graditev – Barbara Leskovar, mag. Barbara Perovič, Tjaša Gregorič in Špela Bergant – so v predstavitvah osvetlile ključne izzive pri pripravi okoljskih poročil za državne prostorske načrte (DPN) ter poročil o vplivih na okolje v postopkih integralnih gradbenih dovoljenj poročil PVO). Pri DPN so opozorile na razhajanja glede obsega, vsebine in metodologije poročil, pomanjkanje merljivih kriterijev za ocenjevanje vplivov ter različna stališča glede omilitvenih ukrepov in uporabe previdnostnega načela. Pri PVO so izpostavile nepopolne in neusklajene podatke v poročilu, neskladja  s projektno dokumentacijo, , nedorečene ukrepe, neupoštevanje dejanskega stanja, povezanih aktivnosti in predpisov o varstvu narave ter enačenje obsega gradnje z obsegom presoje, kar otežuje enotno in strokovno presojo vplivov na okolje.

Dodatno so opozorile na odsotnost smernic za področje tal, voda, svetlobnega onesnaženja, odpadkov, idr. ter na problem opredelitve infrahrupa in nizkofrekvenčnega hrupa v predpisih. Kot ključne rešitve so izpostavile potrebo po jasnih in usklajenih smernicah, standardizirani metodologiji in kazalnikih, zgodnjem ter stalnem sodelovanju med vsemi deležniki ter izboljšanih podatkovnih virih.

Dr. Tanja Pucelj Vidović z Direktorata za okolje na MOPE je predstavila vlogo ministrstva kot mnenjedajalca v postopkih CPVO in PVO ter osvetlila vsebinske zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vloge za predhodni postopek in za izdajo mnenj v integralnih postopkih. Poudarila je, da je kakovost presoj v odločilni meri odvisna od pravočasnega sodelovanja vseh ključnih deležnikov – pripravljavcev okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje, projektantov, investitorjev ter pristojnih organov.

V svojem prispevku je opozorila na več temeljnih izzivov sedanje prakse. Najprej je izpostavila vprašanje vloge vsebinjenja, ki je zasnovano kot predhodni postopek za bolj zanesljivo opredelitev potrebnih okoljskih vsebin. Opozorila, da predhodni postopki vse pogosteje preraščajo v t. i. »male presoje«. Ker se vanje vključujejo obsežne analize, variante in omilitveni ukrepi, se izgublja njihov osnovni namen – hitra presoja, ali so pomembni vplivi verjetni in ali je zato potrebna presoja vplivov na okolje. Prekomerna vsebina vodi v zamude in odpira vprašanje, do kam naj predhodni postopki sploh segajo, da ohranijo svojo učinkovitost.

Pri vsebini in metodologiji priprave okoljskih poročil je med drugim je opozorila na preobilje splošnih, za konkretni plan nepomembnih informacij, formalistične zaplete, nejasno argumentacijo vplivov in pomanjkljivo utemeljevanje ocen. Poročila pogosto nastajajo na podlagi širokih opisov stanja okolja ali prepisovanja iz drugih dokumentov, namesto da bi bila natančno osredotočena na relevantne vplive ter jasno pojasnila, kako so ocene oblikovane in na katerih podatkih temeljijo.

Posebej je poudarila, da je CPVO po evropski zakonodaji procesni instrument, ki mora nastajati sočasno s pripravo plana. Njegova naloga je transparentno pokazati, kako se plan okoljsko izboljšuje, kako se okoljski vidiki integrirajo v posamezne faze načrtovanja in kako so iz okoljskih zahtev izpeljani konkretni omilitveni ukrepi. Zaključno poglavje okoljskega poročila bi moralo jasno opisati potek tega procesa ter predstavi dosežene izboljšave.

Izrazila je strinjanje, da je za izboljšanje prakse priprave okoljskih  treba posodobiti in ažurirati pravila za njihovo pripravo, posodobiti standarde, določiti jasnejše smernice in zagotoviti večjo metodološko doslednost pri ocenjevanja vplivov.

Svoje praktične izkušnje so predstavili tudi pripravljavci okoljskih poročil. Mag. Martin Žerdin (Aquarius d. o. o. in VGB, d. o. o.) je izpostavil več ključnih izzivov: neustrezno konkretna in pogosto nasprotujoča si mnenja mnenjedajalcev, vpliv osebnih stališč, spremenljivo tolmačenje predpisov, nepopolne podatkovne baze ter neusklajenost varstvenih režimov, ki otežujejo pripravo kakovostnih poročil. Predlagal je uvedbo obvezujočih smernic, možnost evidentiranja strokovnih nestrinjanj, pritožbeni organ ali arbitražo ter čimprejšnjo uveljavitev rešitev iz ZUreP-3C za jasnejšo ureditev razreševanja nasprotij med interesi.

Mag. Rudi Vončina (EIMV d.o.o.) je predstavil izzive priprave okoljskih poročil za energetske projekte, kjer je treba sočasno obravnavati prostorske, podnebne, ekonomske in družbene vplive. Poudaril je potrebo po povezovanju CPVO/PVO s cilji zelenega prehoda, zgodnjem vključevanju okoljskih strok v načrtovanje ter enotnejši metodologiji ocenjevanja variant, zlasti ob omejenih podatkih.

Izdelovalci okoljskih poročil so opozorili na splošne težave: pretirane zahteve NUP po podrobnih analizah, izvedbi novih raziskav tudi ob že opravljenem vsebinjenju, nejasno ločnico med okoljskim poročilom in prilogami ter potrebo po prenovi lestvice ocen vplivov. Poudarili so še, da bi bilo vsebinjenje smiselno opraviti pred javnim naročilom in da je ključna transparentna predstavitev izboljšav plana v CPVO.

Mag. Jorg Hodalič (E–NET OKOLJE d.o.o.) je predstavil izzive s katerimi se soočajo izdelovalci poročil o vplivih na okolje. Izpostavil je zahtevno metodologijo za pripravo poročil o vplivih na okolje, in pomanjkanje okoljskih podatkov v projektni dokumentaciji, kar povzroča večkratne dopolnitve in zamude pri izdaji integralnih gradbenih dovoljenj. Kot rešitev je predlagal ponovno uvedbo 11. člena Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov iz leta 2018, ki bi zagotovil potrebne podatke za kakovostno presojo. Opozoril je tudi na zapletenost postopka presoje vplivov na okolje, ki poteka na dveh ministrstvih MNVP in MOPE.

Srečanje je sklenil prostorski načrtovalec dr. Aleš Mlakar, ki je izpostavil, da so okoljska poročila temeljna podlaga kakovostnega prostorskega načrtovanja, vendar CPVO vse prepogosto postaja verifikacijski, namesto optimizacijski proces. Zavzel se je za spremembo Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku CPVO, za izvedbo vsebinjenja pred javnim naročanjem ter prenovo lestvice ocen vplivov.

V zaključni razpravi so udeleženci poudarili, da so enotni standardi, jasna pravila, pregledni postopki ter pravočasno usklajevanje metodologij odločilni za učinkovito okoljsko presojo in kakovostno prostorsko načrtovanje. Srečanje je potrdilo pomen strokovnega dialoga in izmenjave izkušenj za nadaljnje izboljšave CPVO in PVO ter vzpostavitev doslednejših in predvidljivih praks pri pripravi okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje. Dogodek je pokazal potrebo po izmenjavi izkušenj in mnenj različnih deležnikov, zato bodo v prihodnje organizirani nadaljnji strokovni dogodki, namenjeni poglobljeni razpravi in iskanju dobrih rešitev.