Poplavna varnost in varstvo narave

Minister je poudaril, da skupaj s predstavniki lokalnih skupnosti iščejo najboljše rešitve za obvladovanje poplavne ogroženosti in zmanjševanje posledic poplavljanja Drave. Koncept, ki predvideva, da je reki treba vrniti prostor, je dolgoročno stabilnejši in v sinergiji z naravo. "Izvajamo trajne rešitve, ki bodo upoštevale tudi podnebne spremembe," je izpostavil Novak in dodal, da so se dogovorili, da se bodo izvajale rešitve, ki bodo zagotovile pretočnost Drave, kot je bila pred gradnjo hidroelektrarne. Ureditve bodo obrežne in notranje, upoštevale pa bodo tako vodarsko kot naravovarstveno in prostorsko stroko. Pripravo državnega prostorskega načrta bodo pospešili, uskladili pa se bodo tudi projekti z Dravskimi elektrarnami. "Ključno je, da se nikogar ne izključuje. Različni strokovnjaki morajo priti do skupnih rešitev."

Minister si je nato ogledal tudi sanacijo reke Pesnice pri Forminu. Izrazil je zadovoljstvo z napredkom del, ki je v skladu s sonaravnim konceptom in bo povečala poplavno varnost tega območja. Investicija obsega nadvišanje nasipov in čiščenje naplavin med nasipi in strugo in očistili zarast, ki lahko vpliva na vodostaj, s tem pa se bo povečala pretočnost reke. 

 Minister Novak je na gradu Borl podpisal pogodbo z Zavodom RS za varstvo narave (vodilni partner) za projekt Natura Mura – Drava - obnova rečnih in obrečnih habitatov Mure in Drave. Vrednost projekta je 12,2 mil EUR od tega na območju Drave 4,6 mil EUR. Minister je tudi ob tej priložnosti spomnil, da je ključno iskanje skupnih rešitev zagotavljanja poplavne varnosti in varstva narave. "S tem projektom bomo prispevali k reševanju obeh izzivov," ga je dopolnil direktor Zavoda RS za varstvo narave dr. Damijan Denac. Ob tem je še povedal, da je obnova habitatov, ključna, prav tako pa je tudi del uredbe o obnovi narave, ki jo je Svet Evropske unije sprejel junija lani. Ta določa pravno zavezujoče cilje za obnovo degradiranih ekosistemov. Države članice morajo do leta 2030 sprejeti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju.

S projektom bodo na območju Nature 2000 Mura izboljšali stanje 18 vrst in štirih habitatnih tipov, na območju Nature 2000 Drava pa stanje 11 vrst in petih habitatnih tipov, ki so sedaj v slabem stanju ohranjenosti. Z ukrepi bodo zajeli življenjska okolja vrst hroščev, kačjih pastirjev, rib, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev.

Na obeh območjih bodo izvedli ukrepe za izboljšanje hidromorfoloških razmer, obnovili mrtvice, na izbranih odsekih razširili strugo ter na odkupljenih zemljiščih reko prepustili naravnim procesom. Za obnovo gozdnih habitatnih tipov bodo tudi odstranili ITV in obstoječo zarast ter gozdne nasade in gozd naravno pomladili. Za izboljšanje življenjskega okolja vrst bodo ukrepi zajemali tudi vzpostavitev mreže novih mlak v gozdnem prostoru, mreže habitatnih dreves, obnovili bodo ekstenzivna travišča in vzpostavili mejice ter zagotovili trajnostni način upravljanja z vzpostavitvijo primernega režima košnje ter paše.

Projekt Natura Mura – Drava se izvaja od julija 2025 do septembra 2029. Partnerji projekta (ZRSVN, Direkcija RS za vode, Slovenski državni gozdovi d.o.o., Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Občina Lendava) bodo izvajali različne strokovne in upravljavske naloge iz področij ohranjanja in varstva narave, upravljanja voda, upravljanje gozdov, upravljanja naravnih rezervatov, razvoja, ozaveščanja, izobraževanja in promocije. Projekt Natura Mura - Drava je del Programa Evropske kohezijske politike 2021–2027 in prispeva k cilju Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost. Pripomogel bo k izboljšanju stanja biotske raznovrstnosti v omrežju Natura 2000. Skupna vrednost projekta je 12.176.488,39 evra, od tega bo 10.350.015,13 evra financiranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in 1.826.473,26 evra iz državnih sredstev.