GOV.SI
Domov
Novice

Slovenija je zgodba o uspehu – Od strahu do upanja

V letu 2025 v Sloveniji zaznamujemo 40-letnico organiziranega odziva na epidemijo okužbe s HIV oz. aidsa, bolezni, ki je zaznamovala številne življenjske zgodbe, a hkrati spodbudila izjemen napredek v medicini, preventivi in družbeni ozaveščenosti. Ministrstvo za zdravje je na prireditvi podelilo priznanja za pomemben doprinos k uspešnemu preprečevanju in obvladovanju okužbe s HIV.

V Cankarjevem domu v Ljubljani danes, 25. novembra 2025, potekala slavnostna prireditev z naslovom Od strahu do upanja. Ministrstvo za zdravje je na prireditvi podelilo priznanja za pomemben doprinos k uspešnemu preprečevanju in obvladovanju okužbe s HIV. Priznanja so prejeli najbolj dejavni člani Komisije za aids in nevladne organizacije, ki že dolga leta uspešno delujejo na področju obvladovanja okužbe s HIV v okviru Komisije za aids, ki letos praznuje 40-letnico delovanja. 

prejemniki priznanj za delo na področju AIDS/HIV

  • Obeležitev 40-letnice uspešnega preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV v Sloveniji

    Slovenija se že več desetletij dosledno in uspešno odziva na izzive, ki jih prinaša virus HIV, ki predstavlja eno najpomembnejših javnozdravstvenih vprašanj zadnjih štirih desetletij.
    Brošure, publikacije

Slovenija je zgodba o uspehu

Slavnostna govornica ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, je ob jubileju sporočila, da letos zaznamujemo 40 let znanja, solidarnosti in sodelovanja. »Iz obdobja negotovosti, strahu in stigme smo prešli v dobo znanja, preventive in učinkovitega zdravljenja, ki osebam z diagnozo HIV omogoča dolgo in kakovostno življenje. To je izjemen dosežek«, je dejala v svojem nagovoru. Povedala je tudi, da je Slovenija med državami, ki so zgodaj prepoznale pomen celostnega odziva, ki se odraža v sodelovanju medicinske stroke, področja javnega zdravja in civilne družbe. »Brez dobrega sodelovanja tudi rezultati danes ne bi bili taki kot so. Lahko smo ponosni. Slovenija je zgodba o uspehu«, je sklenila.

HIV se ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva. Že ves čas se uvrščamo med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije. Smo v svetovnem vrhu pri uresničevanju Globalnega akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije »Proti ničli«. V Sloveniji:

  • 90 odstotkov oseb s HIV ve za svojo okužbo,
  • 90 odstotkov oseb s HIV prejema ustrezno zdravljenje,
  • pri 90 odstotkov zdravljenih dosežemo stanje, ko virusa v krvi ne moremo več zaznati,
  • s testiranjem nosečnic preprečujemo prenos okužbe z matere na otroka.

Vse to ni naključje, temveč rezultat sistematičnega in predanega dela ter dolgoletnega dobrega sodelovanja v okviru Komisije za aids, ki deluje pri Ministrstvu za zdravje.

Ministrstvo za zdravstvo in socialno varstvo je že leta 1985, še pred prvim zabeleženim primerom aidsa v Sloveniji, leta 1986, ustanovilo posvetovalno telo, Komisijo za aids. V Komisijo so bili imenovani predstavniki vlade, stroke in civilne družbe. Prvi Nacionalni program preprečevanja in obvladovanja aidsa v Republiki Sloveniji (1995–2000) sta sprejela prav Komisija za aids in Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravstvo že leta 1996. Od takrat Komisija za aids kontinuirano svetuje Ministrstvu za zdravje in pomaga pri celostnem usklajevanju nalog in aktivnosti za obvladovanje HIV/aidsa, vključno pri pripravi nacionalnih strategij, ki se redno posodabljajo. Način sodelovanja je primer dobre prakse.

več vsebin na spletni strani NIJZ

Priznanja Ministrstva za zdravje so prejeli:

  • Prim. Dunja Piškur Kosmač, upokojena epidemiologinja,

    je bila leta 1985 imenovana za članico prve skupine, ki naj bi preučila vprašanja glede aidsa. Bila je prva predsednica slovenske Komisije za aids pri Ministrstvu za zdravstvo in je tudi koordinirala pripravo prvega Nacionalnega programa za preprečevanje in obvladovanje aidsa v Republiki Sloveniji.

  • Doc. dr. Ludvik Vidmar, upokojeni specialist interne medicine in infektologije,

    je bil pionir na področju obravnave HIV-pozitivnih bolnikov v Sloveniji.

  • Prof. dr. Miha Likar (posmrtno),

    nekdanji predstojnik Katedre za mikrobiologijo in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

  • Prof. dr. Ljerka Glonar (posmrtno),

    je bila leta 1985, ko so bili v Sloveniji prepoznani prvi primeri okužbe s HIV med hemofiliki, zaposlena na Republiškem zavodu za transfuzijsko medicino. Leta 1986 je v Sloveniji uvedla testiranje vseh krvodajalcev na označevalce okužbe s HIV.

  • Prof. dr. Irena Klavs,

    specialistka epidemiologije in javnega zdravja, dolgoletna raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ter profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je od samega začetka pripravljala javnozdravstvena priporočila za ukrepanje, ki so temelj odziva na epidemijo HIV v Sloveniji.

  • Prof. dr. Janez Tomažič,

    specialist infektologije, predstojnik Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo, zaposlen v Ambulanti za HIV na UKC LJ, je svojo več kot 30-letno klinično in raziskovalno pot močno posvetil področju HIV/aids.

  • Prof. dr. Mario Poljak

    je na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo vzpostavil Laboratorij za molekularno mikrobiologijo ter Slovenski referenčni laboratorij HIV/aids, ki ga vodi od leta 1993.

  • Prim. Evita Leskovšek,

    vodja preventive za ranljive skupine na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, dolgoletna koordinatorica zdravstvene vzgoje za HIV/aids, je sodelovala pri snovanju pomembnih prvih kampanj, si prizadevala za preprečevanje stigme in sodelovala pri snovanju programov v zaporih, med injicirajočimi uporabniki drog in drugimi ranljivimi skupinami.

  • Prof. dr. Mojca Matičič,

    vodja Enote za virusne hepatitise na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter vodja Ambulante za spolno prenosljive okužbe v UKCL, vodi multidisciplinarno Nacionalno strokovno skupino za virusne hepatitise Slovenije.

  • Mojca Gobec

    je bila med letoma 2008 in 2020 generalna direktorica direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, že skoraj dve desetletji pa je tudi članica Komisije za aids ter skoraj tako dolgo tudi njena predsednica. V tej vlogi je bila odgovorna za strategije in sisteme obvladovanja nalezljivih in nenalezljivih bolezni, za promocijo zdravja ter za ključne preventivne programe.

  • Društvo ŠKUC

    Programi preprečevanja HIV-a med skupino moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, se pri ŠKUC Magnusu izvajajo že 40 let. ŠKUC združuje zagovorništvo za človekove pravice in skrb za zdravje.

  • Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra

    Aktivnosti za preprečevanje okužbe s HIV sodijo med njihove temeljne aktivnosti že vse od ustanovitve. Leta 2009 zaradi vizije Mihe Lobnika vzpostavijo testiranje na HIV in nekatere druge okužbe v skupnosti moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, preko katerega se danes letno testira nekaj tisoč uporabnikov. 

  • Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma

    Društvo Stigma ključno prispeva k uspešnemu obvladovanju epidemije znotraj skupnosti uporabnikov drog od zgodnjih začetkov. Njihove aktivnosti predstavljajo ključni element učinkovite javnozdravstvene strategije.

  • Društvo DIH - Enakopravni pod mavrico

    Na področju preprečevanja okužbe s HIV je aktivno že dobrih 20 let, od leta 2005, odkar deluje program Pamet v roke, kondom na glavo. Preko svojih aktivnosti želi doseči večje poznavanje, razumevanje, vidnost, ozaveščenost in zastopanost kvir oseb ter se tako boriti proti njihovi diskriminaciji. 

Na vrh strani