V središču razprave trgovinskih ministrov ponovno čezatlantsko sodelovanje

Tudi na tokratnem zasedanju je bila osrednja pozornost namenjena trgovinskim odnosom med EU in ZDA. Razprava, ki je potekala za zaprtimi vrati, se je nadaljevala na delovnem kosilu, kjer sta se ministrom pridružila tudi ameriški minister za trgovino Howard Lutnick in ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer.

Partnerstvo med EU in US je najpomembnejši trgovinski in naložbeni odnos na svetu. Vrednost trgovinske menjave z blagom in storitvami je 1,68 milijard evrov, kar predstavlja 30 odstotkov svetovne trgovine. Trgovinske odnose trenutno opredeljuje skupna izjava iz avgusta letos, ki vsebuje elemente političnega dogovora med predsednico Evropske komisije in predsednikom ZDA. Gre za nezavezujoč politični dokument, ki je podlaga za bodoči sporazum med EU in ZDA o vzajemni, pošteni in uravnoteženi trgovini. Trenutne aktivnosti EU in ZDA so osredotočene predvsem na izvajanje carinskega dela skupne izjave. Na ravni EU je v teku obravnava predlogov uredb o ukinitvi carinskih dajatev na uvoz izdelkov iz ZDA, ZDA pa so se zavezale, da ne bodo dvignile carinskih dajatev na uvoz izdelkov iz EU v ZDA preko 15 odstotkov. Najbolj negotova je situacija glede izvoza jekla in aluminija ter njunih derivatov v ZDA, kjer še vedno velja 50 odstotkov carinska dajatev.

Transatlantsko partnerstvo je za EU strateškega pomena s političnega, varnostnega in gospodarskega vidika. Zavedamo se, da trenutna situacija zahteva pragmatičen pristop. Pristop EU v dialogu z ZDA mora biti skladen s strateškimi cilji, vrednotami in mejnimi stališči (red lines) EU, zlasti kar zadeva kmetijski sektor in regulatorno avtonomijo EU. Za EU je ključnega pomena, da deluje enotno, z usklajenimi stališči in pristopi. Tudi številna slovenska podjetja izvažajo na ameriški trg proizvode, ki jih ameriško gospodarstvo in ameriški trg potrebujeta. Zato je za slovenska podjetja pomembno vzpostaviti predvidljiv okvir za čezatlantsko trgovino. Občutljiva področja za Slovenijo vključujejo farmacevtski in avtomobilski sektor, polprevodnike, medicinsko opremo, robotiko in industrijske stroje ter vino iz kmetijskega sektorja.

Druga pomembna tema zasedanja so bili trgovinski odnosi EU s Kitajsko, kjer so izziv dodatni ukrepi Kitajske za redke zemlje. EU ima s Kitajsko neuravnotežene gospodarske odnose, težave z dostopom do trga zaradi številnih ovir, problem presežnih zmogljivosti, težave z dostopom do trga surovin in polprevodnikov. V zadnjih letih so trgovinske vezi med Kitajsko in EU polne izzivov tudi zaradi številnih trgovinskih sporov. Na poslovanje EU podjetij vpliva tudi odnos med ZDA in Kitajsko. V skladu s strategijo do Kitajske je v središču pozornosti zaščita in zmanjševanje tveganj (de-risking). Evropska komisija želi s Kitajsko konstruktiven dialog in sodelovanje pri reševanju sistemskih težav.

Ministri za trgovino so izmenjali mnenja glede aktualnih trgovinskih pogajanj s tretjimi državami. Trgovinski sporazumi in partnerstva so eden od stebrov pri reševanju trenutne geopolitične oz. geoekonomske situacije. Učinkovita strateška partnerstva povečujejo sposobnost EU za diverzifikacijo in zmanjšujejo njeno odvisnost. V trenutnih okoliščinah mora biti EU fleksibilna, iskati mora nove načine za poglabljanje partnerstev v skladu s pravili WTO, spodbujanje konkurenčnosti in ustvarjanje koristi za podjetja. V ospredju razprave so bila pogajanja z Indijo, ki predstavlja pomemben in hitro razvijajoči se trg. Evropska komisija si prizadeva skleniti komercialno pomemben sporazum, ki bo uravnotežen. 

Slovenija je kot izvozno usmerjeno gospodarstvo naklonjena sklepanju trgovinskih in naložbenih sporazumov EU s tretjimi državami. Trdnejše in predvidljive dvostranske vezi s tretjimi državami bodo pomagale utrditi globalne dobavne verige, okrepiti konkurenčnost in odpornost EU ter širiti standarde in vrednote EU po svetu. Pri tem Slovenija ohranja stališča do občutljivih področij.

»Slovenija je kot izvozno usmerjeno gospodarstvo odvisna od dostopa do trgov, zlasti v aktualni geopolitični situaciji, zato podpira tudi sporazum z Indijo, vendar istočasno izpostavljamo tveganja. Pri tem smo zlasti pozorni, zaradi lastnega gospodarskega interesa, na avtomobilsko in farmacevtsko industrijo, zaradi prehranske varnosti pa na kmetijstvo. Pričakujemo, da bo Evropska komisija ustrezno naslovila ta tveganja,« je poudaril državni sekretar Židan.

V okviru točk razno so ministri med drugim obravnavali letošnje, že peto po vrsti, poročilo Evropske komisije o izvajanju in izvrševanju trgovinske politike EU. Slovenija je poročilo že delila z deležniki v Sloveniji, prav tako v sodelovanju z Evropsko komisijo organizira 27. novembra tako imenovani Market Access Day, kjer bodo podjetja pridobila še več informacij glede prednosti sporazumov o prosti trgovini in priložnosti, ki jih ti prinašajo pri izvozu na trge izven EU. Prav tako so ministri obravnavali Letno poročilo o napredku pri poenostavitvi, izvajanju in uveljavljanju, ki ga je pripravil komisar za trgovino in gospodarsko varnost. Slovenija tudi na trgovinskem področju podpira prizadevanja za čim bolj učinkovit pravni okvir in za poenostavitve izvajanja zakonodaje, ki bodo prispevala k večji konkurenčnosti gospodarstva.