Državna sekretarka Maša Kociper na visokem političnem dialogu CITES o financiranju narave
Nastop državne sekretarke Maše Kociper na konferenci Cites
Dogodek, ki ga je gostila Vlada Republike Uzbekistan v sodelovanju s sekretariatom Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (angleško Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora - CITES), Razvojnim programom Združenih narodov (angleško United Nations Development Programme - UNDP) in partnerji, je bil namenjen krepitvi strateškega vpliva CITES, zlasti na področju financiranja ohranjanja narave ter trajnostne in zakonite trgovine s prosto živečimi vrstami.
Državna sekretarka Kociper je v svojem govoru poudarila, da CITES deluje najučinkoviteje, ko so tokovi trgovine pregledni, ko so odločitve utemeljene na podatkih ter ko je varstvene projekte mogoče jasno in dokazljivo spremljati in financirati. Zato je izpostavila pomen digitalne sledljivosti trgovine s prosto živečimi živalmi in rastlinami, zlasti preko elektronskih dovoljenj CITES, ki so povezana s carinskimi in drugimi informacijskimi sistemi. Poudarila je, da takšne rešitve zmanjšujejo tveganje nezakonite trgovine, omogočajo boljšo analizo tveganj in usmerjeno izvajanje nadzora.
Hkrati je opozorila na velik razkorak med potrebami in razpoložljivimi sredstvi za ohranjanje narave ter poudarila podporo kombinaciji javnega financiranja, inovativnih finančnih instrumentov in zasebnih naložb, z naravi prijaznimi obveznicami. Izpostavila je dejstvo, da države članice Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, prispevajo sredstva v Skladu za globalni okvir biotske raznovrstnosti v okviru GEF, pri čemer Slovenija ukrepe ohranjanja narave obravnava kot naložbo, ne kot strošek. To se odraža tudi pri pripravi Nacionalnega načrta obnove narave in izvajanju evropske uredbe o obnovi narave.
Poseben poudarek je namenila vlogi znanstvenih organov CITES. Zanesljive informacije o populacijah vrst in tokovih trgovine so ključne za učinkovito upravljanje, kakovostni podatki pa omogočajo sorazmerne ukrepe in zmanjšujejo administrativna bremena tam, kjer so tveganja nizka. Ob tem je izpostavila izkušnje Slovenije: približno 37 odstotkov ozemlja države je vključenega v omrežje Natura 2000, kar kaže, da sta varstvo narave in konkurenčno, izvozno usmerjeno gospodarstvo, združljiva.
V razpravi je poudarila, da mora biti pravičnost v središču izvajanja CITES. Za številne države izvora in najmanj razvite države lahko nove obveznosti predstavljajo veliko breme, če nimajo dostopa do finančnih sredstev in tehnične podpore. Zato Slovenija podpira boljši dostop do financiranja ter praktično krepitev zmogljivosti – od usposabljanja nadzornih organov do krepitve znanstvenih in upravnih organov CITES. Mednarodnim finančnim institucijam, regulatorjem in zavarovalniškemu sektorju je sporočila stališče Slovenije, naj CITES s petdesetletnimi izkušnjami prepoznajo kot del globalne infrastrukture za naravo.