Zaključek dvoletnega projekta tehnične pomoči Črni Gori na področju gozdarstva in lovstva
Z leve proti desni Robert Režonja (MKGP), veleposlanica Republike Slovenije v Republiki Črni Gori Bernarda Gradišnik, Gregor Meterc (MKGP) in črnogorski državni sekretar Andrija Delič. | Avtor: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo Gregor Meterc se je skupaj s sodelavci direktorata ter predstavnikom Gozdarskega inštituta Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije udeležil zaključne konference dvoletnega projekta tehnične pomoči, ki jo je Republika Slovenija namenila Republiki Črni gori na področju gozdarstva in lovstva. Bilateralni projekt je finančno podprlo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Na konferenci sta sodelovala tudi Andrija Delič, državni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Republike Črne gore, pristojen za gozdarstvo, ter Bernarda Gradišnik, veleposlanica Republike Slovenije v Črni gori.
Prvi dan je potekal v znamenju razprav in predstavitev stanja gozdarstva in lovstva v obeh državah. Generalni direktor Gregor Meterc je uvodoma izpostavil dobre dvostranske odnose med ministrstvoma. Poudaril je pomen medsebojnega sodelovanja, saj se obe državi soočata z izzivi, povezanimi s klimatskimi spremembami, ki se kažejo v vse pogostejših gozdnih požarih, ter težavami, povezanimi z gradacijami podlubnikov in sušenjem gozdov. Predstavniki črnogorskega ministrstva so predstavili stanje in napredek v sektorju gozdarstva in lovstva v Črni gori. Slovenski predstavniki pa so predstavili razvoj digitalizacije na področju gozdarstva in lovstva v Sloveniji ter izzive, s katerimi se sooča slovensko gozdarstvo in ki so v večini primerov povezani s klimatskimi spremembami. V nadaljevanju je potekala razprava o izvajanju in pomenu gozdne inventure, na kateri so sodelovali tudi predstavniki FAO. Gozdna inventura se v Sloveniji izvaja od leta 2008.
Drugi dan je bil namenjen terenskemu obisku narodnega parka Lovčen, ki se nahaja v jugozahodnem delu Črne gore in se razteza na površini 6.220 hektarjev. Slovenskim predstavnikom je bil predstavljen pomen parka za ohranjanje biodiverzitete, saj v parku najdemo kar 1300 rastlinskih vrst, 200 vrst ptic, 83 vrst metuljev, pa tudi številne vrste divjadi in zveri. V razpravi je potekal pogovor o pomenu socialnih funkcij gozdov, varstvu tal pred erozijo in pomenu gozdov pri blaženju podnebnih sprememb.