80 let od nürnberških procesov
Ustanovitev sodišča je temeljila na odločenosti, da je treba preiskati hudodelstva iz druge svetovne vojne in zagotoviti kazensko odgovornost političnih in vojaških voditeljev, kar je bil eden izmed vojnih ciljev. Pri tem je bilo bistvenega pomena poskrbeti, da se nihče od nosilcev najvišjih pooblastil v nacističnem režimu ne bo izognil odgovornosti za svoja dejanja.
Vodilno vlogo pri tem so prevzeli zavezniki – Združene države Amerike, Velika Britanija, Sovjetska zveza in Francija, ki so s tem po koncu druge svetovne vojne v razrušeni Evropi zagotovili, da je bilo sojenje izvedeno ter s tem olajšan nov začetek in povojna obnova. Bremen in težkih posledic za neizmerno število žrtev iz različnih držav in pripadnikov narodov ter skupnosti s sojenjem ni bilo mogoče odpraviti, vendar so žrtve hudodelstev in njihovi bližnji ter družba dobili vsaj določeno zadoščenje in zagotovitev, da se roki pravice ni mogoče izogniti in da so storilci kaznovani.
Z ustanovitvijo Nürnberškega sodišča in določitvijo pravil za njegovo delovanje ter odločanje so bili postavljeni temelji mednarodnega kazenskega pravosodja. Na podlagi odločitve Varnostnega sveta Združenih narodov je bilo leta 1993 ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo in leta 1994 Mednarodno kazensko sodišče za Ruando. Leta 1998 je bila na konferenci v Rimu sprejeta odločitev o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča. Rimski statut je začel veljati 1. julija 2002 in s tem je bilo ustanovljeno prvo neodvisno stalno mednarodno kazensko sodišče, ki je pristojno za preiskovanje in pregon vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost, genocid in agresijo. Mednarodno kazensko sodišče je tako nastalo kot dediščina Nürnberških procesov in je povezano s sistemom Združenih narodov ter pristojno za najhujša hudodelstva, ki prizadevajo mednarodno skupnost kot celoto.
Ustanovitev Nürnberškega sodišča je tudi potrdila, da je mogoče enotno delovanje članov mednarodne skupnosti, ki sicer ne delijo enakih pogledov v vsem in imajo različne pravne sisteme, a spoštujejo enake temeljne vrednote in jim je skupna odločenost zagotoviti pravico. Pripravljeni so bili postaviti mejo med dopustnim in prepovedanim ter angažirani pri ukrepanju. Njihovo sodelovanje in konstruktivno iskanje rešitev sta bila ob medsebojnem razumevanju in spoštovanju ključna za dosego skupnega cilja, povezanega z mednarodnim mirom in varnostjo.
Slovenija je zagovornica spoštovanja vladavine prava in zagotavljanja odgovornosti. Sodelovala je pri ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča in aktivno prispeva k delovanju sistema Rimskega statuta. Leta 2011 se je pridružila tako imenovani pobudi MLA s ciljem oblikovanja sodobne multilateralne pogodbe, ki bi vzpostavila pogoje za učinkovito medsebojno pravno pomoč ter sodelovanje pri preiskovanju in pregonu mednarodnih kaznivih dejanj. Ljubljana je med 15 in 26. majem 2023 gostila medvladno pogajalsko konferenco, na kateri je bila sprejeta Ljubljansko-haaška konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev. Konvencija bo omogočila lažje mednarodno sodelovanje pristojnih nacionalnih organov in hkrati krepitev nacionalnih pravosodnih zmogljivosti.