Minister Novak: Zaradi podnebnih sprememb pospešujemo prilagajanje na vseh področjih
Minister Jože Novak med uvodnim nagovorom | Avtor: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Med področji prilagajanja je minister omenil varovanje infrastrukture, krepitev sistemov zgodnjega opozarjanja, zagotavljanje varnosti oskrbe s pitno vodo in zaščite kmetijskih zemljišč ter pomoč lokalnim skupnostim pri prilagajanju na podnebne spremembe. »Naša vizija je ekosistemski pristop pri upravljanju morskega okolja, ki bo zagotovil čisto, zdravo, biotsko raznoliko morsko okolje, ki je produktivno in bo ob trajnostni rabi zagotavljalo ekosistemske storitve morja. Hkrati želimo prispevati k prilagajanju na podnebne spremembe in k njihovemu blaženju,« je poudaril minister Novak.
Na posvetu v Portorožu je sodelovala tudi generalna direktorica Direktorata za vode na Ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Lidija Globevnik. Poudarila je, da se poplavna ogroženost slovenske obale zaradi dviga morja in pogostejših ekstremnih padavin hitro povečuje, zato so nujni takojšnji ukrepi. Obalni kraji so izpostavljeni rečnim in morskim poplavam ter zatekanju kanalizacije. Ključni izzivi vključujejo prenizke obalne ureditve, omejen odtok rečnih in zalednih voda ter neustrezne sisteme odvajanja komunalne in padavinske vode. Za povečanje varnosti so predvideni dvig in utrditev obalnih zaščit, zaledni zadrževalniki in razbremenilni kanali, posodobitev kanalizacijskih sistemov ter vključevanje naravnim in urbanistično prilagojenim rešitvam. V obdobju 2026–2030 bo poudarek na enotni obrambni liniji ob obali, programu zalednih ukrepov ter modernizaciji infrastrukture za poplavno odpornost.
Ministrstvo podpira sistemske ukrepe za dobro stanje morja, med njimi trajnostno prostorsko načrtovanje, vzpostavitev območij ohranjanja narave, nadzor vnosa tujerodnih vrst iz pomorstva, preprečevanje sproščanja starih bremen iz sedimenta ter preprečevanje naraščanja podvodnega hrupa zaradi ladijskega prometa. Narejene so raziskave vplivov dviga morske gladine na kulturno dediščino vzdolž slovenske obale ter izdelani zemljevidi poplavne ogroženosti s podrobnimi analizami za Piran in Sečoveljske soline. Ključna ugotovitev je, da pogostejše, manj intenzivne poplave, pogosto povzročijo več kumulativne škode kot redki ekstremni dogodki – kar poudarja pomen celovitih ocen tveganj, ki upoštevajo oboje.
Slovenija je na področju voda zelo dejavna tudi v mednarodnem okviru. Trenutno predseduje Barcelonski konvenciji, Konvenciji o vodah in tudi Mednarodni komisiji za varstvo reke Donave, v vseh teh okvirih pa kot vodilno načelo zagovarja pristop od izvira do morja. Ta poudarja neločljivo povezanost rek in obal ter potrebo po celovitem upravljanju voda.