Svet EU nadaljeval razpravo o prihodnji skupni kmetijski politiki

Dopoldanski del zasedanja so ministri začeli z vsebinsko razpravo o predlogih za skupno kmetijsko politiko (SKP) za obdobje 2028–2034, tokrat s poudarkom na zagotavljanju varnosti preskrbe s hrano v obliki bolj ciljnega usmerjanja dohodkovnih podpor in krepitve oskrbe v krizah. Slovenija je pozdravila, da dohodkovna podpora ostaja temelj SKP, pri čemer bo večja ciljna usmerjenost zagotovila stabilne in pravične dohodke, zlasti za aktivne kmete, mlade prevzemnike in manjša gospodarstva. Za Slovenijo so pomembna plačila za območja z omejenimi možnostmi kmetovanja (OMD), poleg proizvodno vezanih podpor. Opozorila je, da morajo biti ukrepi dohodkovne podpore sorazmerni in prilagodljivi nacionalnim razmeram ter da se državam članicam zagotovi zadostna prožnost pri določanju upravičenosti in višine plačil. Glede oskrbe s hrano v krizah Slovenija meni, da bi vzpostavitev rezerv kmetijskih proizvodov lahko prispevala k obvladovanju motenj v dobavnih verigah, zlasti ob podnebnih nesrečah in geopolitičnih krizah, ki ogrožajo dostopnost do hrane. Pri tem je smiselno, da se uporabijo že vzpostavljeni nacionalni sistemi ter zagotovi spoštovanje subsidiarnosti in pristojnosti držav članic.

Ministri so se seznanili s poročanjem Komisije o trenutnem stanju mednarodne trgovine s kmetijskimi proizvodi. V pogajanjih s trgovinskimi partnerji, med katerimi so Ukrajina, države Mercosur in ZDA, Slovenija zagovarja pošteno konkurenco, skladnost uvoza z EU standardi na področju hrane, okolja, dobrobiti živali in trajnostnih ciljev ter učinkovite zaščitne mehanizme za občutljive proizvode, ki preprečujejo deindustrializacijo podeželja in izgubo delovnih mest.

V popoldanskem delu, ki je bil namenjen ribiškim vsebinam, je Komisija podrobneje predstavila predlog o ribolovnih možnostih za Atlantik in Severno morje ter predlog o ribolovnih možnostih za Sredozemsko in Črno morje za prihodnje leto. Z vidika slovenskega ribištva je za Slovenijo izrednega pomena, da bo dogovor v zvezi s Sredozemskim morjem, katerega sprejetje je predvideno na decembrski seji Sveta EU, upošteval posebnosti našega ribiškega sektorja ter zagotavljal pogoje za ohranitev in trajnostni razvoj tradicionalnega slovenskega ribištva. To pomeni ohranitev posebne obravnave, ki omogoča letni ulov sardele in sardona do 300 ton ter ribolovni napor za pridnene staleže do skupno 3.000 ribolovnih dni na leto.

Obravnavanih je bilo več točk razno, v okviru katerih je predsedstvo poročalo o Konferenci o pristopu »Eno zdravje«, Komisija pa o realizaciji zadanih nalog s področja zdravja in dobrobiti živali ter o mednarodnih standardih v prehranski verigi. S področja ribištva je Slovenija podprla, poziv k poenostavitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo. S fitosanitarnega področja je Slovenija podprla poziv k poenostavitvi pravil za uporabo fitofarmacevtskih sredstev in vzpostavitev enakih pogojev za kmete v vseh državah članicah kot tudi poziv po sistemski podpori vinogradnikom na ravni EU za fitosanitarna tveganja, ki ogrožajo pridelavo trte v Evropi.