Pokojninska reforma: ugodnosti, ki bodo začele veljati že v letu 2026

Spremembe se bodo uvajale postopoma, večinoma od leta 2028 do 2035. V letu 2026 se bodo uveljavile predvsem spremembe, ki izboljšujejo položaj zdajšnjih kot prihodnjih upokojencev. Že v letu 2025, predvidoma do 19. decembra, bo izplačan zimski dodatek v višini 150 evrov, ki ga prejme več kot 650.000 upokojencev, in več kot 11.000 brezposelnih delovnih invalidov. Zimski dodatek je tako prvič sistemsko urejen.

Ključne ugodnosti, ki bodo začele veljati že v letu 2026:

Najnižje invalidske pokojnine se bodo zvišale na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove (NPO), z zdajšnjih 490 evrov na okvirno 610 evrov. Približno 9.000 invalidskih upokojencev bo prejelo mesečno skoraj 120 evrov več oziroma letno približno 1.440 evrov več. Sprememba velja tudi za vse, ki so že upokojeni. Zaradi navedene spremembe se zvišujejo tudi prejemki približno 19 tisoč prejemnikov vdovskih in družinskih pokojnin, nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter kmetov, upokojenih za ožji obseg pravic z dopolnjenimi 40 leti.

Zagotovljena starostna in invalidska pokojnina se za približno 90.000 prejemnikov zvišuje na 785 evrov. 

Dviguje se odstotek za odmero najnižje pokojnine na 30 odstotkov NPO oziroma z zdajšnjih 352,58 evra na 365,70 evra za približno 8.000 prejemnikov.

Zvišuje se odstotek za odmero vdovske pokojnine s 70 na 75 odstotkov, v letu 2027 na 80 odstotkov, kar pri prejemkih pomeni 14,2 odstotka več. Posledično bo višja tudi odmera dela vdovske pokojnine.

Višji bo odstotek za odmero družinske pokojnine: s 70 na 75 odstotkov za enega družinskega člana) oziroma z 80 na 85 odstotkov za dva družinska člana in z 90 na 95 odstotkov za tri ali več družinskih članov. V letu 2027 se bo odstotek dodatno zvišal na 80 odstotkov (en družinski član), 90 odstotkov (dva), 100 odstotkov (trije ali več).

Invalidske pokojnine se bodo v letu 2026 odmerile najmanj v višini 44 odstotkov od dejanske ali najvišje pokojninske osnove, v letu 2029 pa na najmanj v višini 50 odstotkov. To pri pokojninski osnovi 1.500 evrov pomeni zvišanje z zdajšnjih 615 evrov na 660 evrov (upokojen v letu 2029 pa 750 evrov).

Višja bo odmera nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja. 

Odmerni odstotek za otroka se zvišuje z 1,36 na 1,6 odstotne točke za vsakega otroka, pri čemer ni več omejitve, da je mogoče upoštevati največ tri otroke.

Uvaja se možnost kombiniranja uveljavljanja skrbi za otroke. Skrb za enega otroka je na primer mogoče uveljavljati za znižanje starosti, za dva otroka pa za višji odmerni odstotek.

Pri znižanju starostne meje zaradi skrbi za otroke se bo upoštevala skrb za vsakega rojenega ali posvojenega otroka (torej ni več vezano na skrb za otroka v prvem letu starosti). 

Za čas služenja vojaškega roka bo mogoče uveljaviti odmerni odstotek glede na čas trajanja služenja vojaškega roka (od 0,8 do 2 odstotni točki).

Pri izračunu pokojninske osnove se ne upoštevajo osnove za čas dijaškega in študentskega dela (ki bi praviloma zniževale pokojninsko osnovo), zavarovancem, ki so prejemali nadomestilo za brezposelnost, se bo namesto tega upoštevala osnova, ki jo je imel zavarovanec pred začetkom prejemanja nadomestila, staršem se bo v času prejemanja starševskega nadomestila in dela s skrajšanim delovnim časom zaradi skrbi za otroka dohodek preračunal na polni delovni čas, pri invalidskih pokojninah pa se ne upoštevajo koledarska leta, v katerih je zavarovanec prejel osnove za manj kot 6 mesecev zavarovalne dobe. 

Ugodnejše bo vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa nad 40 let, tudi če ni dopolnjena starost. Pol leta bo prineslo 1,5 odstotka namesto 0,68.

Prišteta doba bo predstavljala dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 67 let (prehodno obdobje od 65. leta starosti naprej).

Varstveni dodatek pripada tudi upokojencem, ki še niso dopolnili starosti 65 let, dolžnost preživljanja staršev se ne ugotavlja več. 

Druge spremembe

Reforma postopoma zvišuje starostno mejo (ki si jo je sicer mogoče znižati za delo pred 20. letom starosti, skrb za otroka ali služenje obveznega vojaškega roka), ohranja pa pogoj 40 let pokojninske dobe za zgodnejšo upokojitev brez odbitkov, kar je med najugodnejšimi pogoji v Evropi. 

Za izboljšanje blaginje prihodnjih upokojencev pa reforma zvišuje odmerni odstotek. Ta trenutno za oba spola za 40 let pokojninske dobe brez dokupa znaša 63,5 odstotka. Z reformo se zvišuje na 70 odstotkov do leta 2035

Reforma pa poleg tega širi možnosti dodatnega višanja odmernega odstotka, in sicer za ostajanje v aktivnosti po dopolnjenih 40 leti pokojninske dobe, za skrb za otroka in za služenje obveznega vojaškega roka.

Za večjo sorazmernost med plačanimi prispevki in višino pokojnine ter s tem večjo pravičnost pri izračunu se z reformo postopno podaljšuje obdobje za izračun pokojninske osnove (referenčno obdobje), in sicer z zdajšnjih 24 najboljših zaporednih let na 40 let, od katerih se odšteje pet najslabših let, ki niso nujno zaporedna. Spremembe bodo uvedene postopoma od leta 2028 do 2035, vzporedno z višanjem odmernih odstotkov in daljšanjem starostnih meja za upokojitev.

Usklajevanje pokojnin se spreminja skladno z dogovorom s predstavniki upokojencev – Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Sindikata upokojencev Slovenije (SUS) – in prinaša bolj uravnoteženo rast pokojnin. Do zdaj je uskladitev pokojnin v 60 odstotkih temeljila na rasti povprečne plače in v 40 odstotkih na inflaciji. Po novem se bo do leta 2035 uporabljala formula 50 : 50 – polovica uskladitve bo odvisna od rasti plač in polovica od inflacije. Nato bo uskladitev postopoma v večji meri vezana na inflacijo.

Za dodatna vprašanja in več informacij obiščite spletno stran Pokojninska reforma | GOV.SI ali pokličite na 114.