Finančni petek: Usklajevanje olajšav in dohodninske lestvice
V luči dogovora o 75-odstotni uskladitvi olajšav in dohodninske lestvice za leto 2026, ki ga je s predstavniki sindikatov na podlagi predhodnega posvetovanja v okviru Strokovnega odbora Ekonomsko-socialnega sveta dosegla vlada, tokrat osvetljujemo temo usklajevanja olajšav.
Davčne olajšave in dohodninska lestvica sta osrednja instrumenta davčne politike, s katerima država ureja pravično porazdelitev davčnih bremen. Olajšave zavezancem omogočajo znižanje davčne osnove, torej dela dohodka, od katerega se plača davek, medtem ko dohodninska lestvica določa višino davčnih stopenj glede na višino obdavčljivega dohodka.
Usklajevanje olajšav in dohodninske lestvice pa je mehanizem, s katerim se ti zneski redno prilagajajo spremembam v gospodarskem okolju, predvsem rasti plač. Država s tem zagotavlja, da se davčna obremenitev zaradi nominalne rasti plač ne povečuje, temveč odraža dejansko gospodarsko moč posameznika in namen davčnega sistema – pravično porazdelitev davčnih bremen. Če se zneski ne prilagajajo gospodarskim razmeram, se realna davčna obremenitev namreč povečuje, čemur pravimo fiskalni zdrs (angleško fiscal drift).
Skladno z Zakonom o dohodnini mora vlada ob upoštevanju ciljev ekonomske politike in po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji v vsakoletnem zakonu o izvrševanju državnega proračuna določiti, v kolikšni meri se bodo uskladili zneski olajšav in mej davčnih razredov dohodninske lestvice.
V zakonu se določi koeficient uskladitve, ki mora biti najmanj 50 odstotkov rasti povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za junij tekočega leta glede na junij prejšnjega leta (če je rast pozitivna). Minister za finance nato na tej podlagi določi nove zneske olajšav za prihodnje leto.
Nedavni dogovor o 75-odstotni uskladitvi pomeni, da bodo davčne olajšave in dohodninska lestvica v letu 2026 sledile večjemu delu rasti plač. Posledično bo to prineslo okoli 150 milijonov evrov skupne davčne razbremenitve.
Z uveljavljenim mehanizmom usklajevanja se torej ohranja stabilno razmerje med prihodki proračuna in zaščito realnih dohodkov prebivalcev, kar je temelj uravnotežene in odgovorne fiskalne politike.