Ženske in javni prostor: ključni poudarki mednarodne konference

Konferenca je odprla pomembno, a v prostorskem načrtovanju pogosto prezrto vprašanje: ali so naši javni prostori res oblikovani po meri vseh prebivalk in prebivalcev? Razprava je izpostavila, da se o tem premalo pogovarjamo, premalo načrtujemo in premalo preverjamo, kako raznolike potrebe ljudi dejansko upoštevamo pri urejanju prostora.

Povest se je posvetil ključnim vprašanjem sodobnega urbanega razvoja:
- ali pri oblikovanju urbane politike dovolj razmišljamo o tem, kako prostor uporabljajo različne skupine ljudi? 

-kako na njihove potrebe vplivajo osebne okoliščine, življenjske situacije in družbeno ozadje?

- in ali se dosežki na področju enakosti spolov dejansko odražajo v našem fizičnem okolju – tam, kjer živimo, delamo, se gibamo in vzgajamo otroke?

Slovenija napreduje, a izzivi ostajajo

V uvodnem nagovoru je generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev na MNVP, dr. Nataša Bratina, izpostavila, da se Slovenija v evropskem prostoru uvršča med uspešnejše države na področju enakosti spolov:

-razkorak v plačah med spoloma je med najnižjimi v EU,

-ženske so močno zastopane predvsem v šolstvu in visokem šolstvu,

-v Državnem zboru ženske po zadnjih volitvah predstavljajo 40 odstotkov poslank.

so rezultati, na katere smo kot država lahko ponosni, 

"To so rezultati, na katere smo kot država lahko ponosni, vsekakor pa je še veliko prostora za napredek in nadgradnjo", je poudarila dr. Bratina.

Zastopanost žensk v prostorskem načrtovanju

-Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije ima med 1.311 aktivnimi člani 49,49 % članic.

-V Direktoratu za prostor in graditev na MNVP je zaposlenih 74,4 % žensk.

-Med sedmimi vodji sektorjev na MNVP so tri ženske.

-Na ministrstvu so ženske generalne direktorice treh direktoratov in Urada za kohezijo.

A kot je opozorila dr. Bratina, ženski pogled in tudi odločevalski vidik v urejanju prostora je prisoten, a številke še ne pomenijo popolne enakosti in enakovrednega vpliva. Ključno je, kako različne izkušnje in perspektive dejansko vključujemo v odločitve, ki oblikujejo naše javne prostore, dostopnost, varnost, mobilnost in kakovost bivanja.

Prostorska politika še ni razvila vseh orodij, ki bi omogočila, da se enakost spolov odraža tudi v fizičnem okolju. Zato je razprava o tem, kako ustvarjati mesta po meri vseh – mesta, kjer se vsak počuti varno, dobrodošlo in enakovredno zastopano – zelo pomembna.

Zakaj je vključujoče načrtovanje nujno?

Konferenca je pokazala, da prostorska politika še ni razvila vseh orodij, ki bi omogočala sistematično integracijo vidika spola v prostorske rešitve. Razprava je izpostavila izzive, ki jih potrjuje tudi Poročilo o enakosti spolov v EU 2024. Če ne bo okrepljenih ukrepov, bi v EU do polne enakosti spolov potrebovali še 60 let – kar je nesprejemljivo dolgo.

Ko prostor oblikujemo tudi skozi prizmo spola, ustvarjamo rešitve, ki niso namenjene le ženskam, temveč vsem prebivalkam in prebivalcem – s posebno pozornostjo do otrok, mladostnikov, starejših in ljudi z omejitvami. To vključuje:

-varne in dobro osvetljene poti,

-dostopnost za osebe z oviranostmi in starše z vozički,

-javni promet, ki sledi raznolikim vsakodnevnim potrebam,

-kakovostne, udobne in vključujoče javne prostore.

Vloga Ministrstva za naravne vire in prostor in prihodnji koraki

Na ministrstvu podpiramo rešitve, ki temeljijo na razumevanju raznolikosti potreb ljudi in spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje. Zavzemamo se za celovito načrtovanje mestnih središč, mobilnosti in javnih površin ter za prostorski razvoj, ki temelji na interdisciplinarnem sodelovanju, premišljenosti in vključevanju.

Skupaj lahko ustvarjamo prostore, ki so prostori sodelovanja, dialoga in enakih možnosti, visokih standardov ter dobrega počutja - za bolj pravično in vključujočo družbo.

-GD Direktorata za prostor in graditev dr. Nataša Bratina 

Evropska komisija trenutno pripravlja novo Strategijo za enakost spolov, ki posebej izpostavlja tudi prostorsko načrtovanje in prometno infrastrukturo. Gre za pomemben signal, da se evropska politika premika v smeri, ki jo v Sloveniji že odpiramo s tovrstnimi dogodki.

V Sloveniji imamo že vzpostavljene temelje, med katerimi so tudi Smernice za pripravo občinskih akcijskih načrtov za enakost spolov iz leta 2013, ki še danes ponujajo izhodišča za konkretne rešitve v prostoru.

Konferenca je potrdila, da je ustvarjanje mest po meri vseh ključni izziv sodobnega urbanega razvoja. Javne površine so odraz naših vrednot, navad in delovanja družbe. Kadar pri njihovem oblikovanju upoštevamo varnost, dostopnost, identiteto, prepoznavnost in občutek pripadnosti, ustvarjamo prostore, ki so ne le funkcionalni, temveč tudi vključujoči, pravični in prijazni do vseh uporabnikov.