Finančni ministri v Bruslju o carinskih in davčnih temah

S spremembo uredbe o odpravi praga za oprostitev carinskih dajatev, ki predstavlja del reforme carinske unije, bo po začetku uporabe novega carinskega zakonika Unije z izgradnjo vozlišča carinskih podatkov v letu 2028 odpravljena oprostitev plačila carin za blago v vrednosti do 150 evrov, ki ga iz tretje države dobi prejemnik v Uniji.

Dosedanji sistem je zaradi velikih razlik med carinsko obravnavo in obravnavo z vidika davka na dodano vrednost pri e-trgovanju, ki v zadnjih letih zelo raste, zapleten, hkrati pa prihaja do sistematičnih zlorab praga 150 evrov. To se dogaja s podvrednotenjem blaga in delitvami pošiljk, kar želimo onemogočiti in s tem ustvariti boljše pogoje za domače trgovce glede na spletne platforme. Z odpravo praga 150 evrov se bodo povečali prihodki iz naslova carin za proračun Evropske unije in proračune držav članic. Slovenija namen in cilje kompromisnega predloga podpira. 

V razpravi, ki je sledila sprejemu političnega dogovora, je bila izražena velika podpora, da se razišče praktične in začasne rešitve za hitrejše izvajanje danes potrjenih odločitev, ki pa morajo biti pravno in tehnično izvedljive za vse. Do decembrskega zasedanja naj bi Evropska komisija poiskala možnosti za čimprejšnjo implementacijo začasnih rešitev v letu 2026.

Cilj prenovljene direktive o prestrukturiranju okvira Unije za obdavčitev energentov in električne energije pa je zagotoviti takšen okvir obdavčitve, ki bo prispeval k doseganju okoljsko-podnebnih ciljev Unije. Obdavčitev bi po novem namesto na prostornini temeljila na energetski vsebnosti energentov in njihovi okoljski učinkovitosti. Posodobili bi tudi seznam obdavčljivih energentov ter omejili obseg oprostitev in znižanj obdavčitve energentov.

Slovenija predlog načelno podpira. Poudarja pomen rešitev, ki omogočajo napredek pri doseganju ciljev energetske, okoljske in podnebne politike, ohranjajo stabilno raven davčnih prihodkov in dopuščajo potrebna prilagajanja na ravni držav članic. Ministri soglasja še niso dosegli, zato bo predsedstvo opravilo dodatna usklajevanja.

Ministri so se med drugim seznanili tudi z letnim poročilom Evropskega fiskalnega odbora, z ukrepi Komisije za poenostavitev evropske zakonodaje, z izvajanjem nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, nadaljevali pa so tudi redno obravnavo ekonomskih in finančnih posledic vojne v Ukrajini. Pred zasedanjem je potekal tudi letni ministrski dialog med Unijo in državami Evropskega združenja za prosto trgovino, ki ga sestavljajo Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.

Dan prej se je sestala Evroskupina. Ministri držav z evrom so med drugim razpravljali o makroekonomskem stanju v območju evra, izzivih konkurenčnosti območja skupne evropske valute ter bančništvu in njegovem vplivu na evrsko gospodarstvo.