9. Dnevi nacionalne varnosti: poudarek na vlogi zaporskega sistema v sodobnih varnostnih izzivih

11. in 12. novembra 2025 so potekali 9. Dnevi nacionalne varnosti, osrednji strokovni dogodek s področja nacionalne in javne varnosti. Dogodek so organizirali Inštitut za varnostno kulturo (IVK), Slovensko združenje za varen svet, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru (FVV UM) in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Letošnja osrednja tema je bila zaporski sistem, kot eden ključnih elementov nacionalne varnosti.

Udeležence so v uvodu nagovorili častni gostje, med njimi mag. Borut Sajovic, minister za obrambo, mag. Andreja Kokalj, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje in ga. Tina Heferle, državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve. V imenu organizatorjev je pozdravne besede izrekel g. Andrej Kovačič, vodja programskega odbora. Ob otvoritvi je bilo podeljenih več priznanj IVK za izjemne prispevke k nacionalni varnosti, med drugim tudi pravosodnemu policistu Branku Fonu iz Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana za njegovo predano delo in profesionalnost.

Prvi dan je bil namenjen okrogli mizi na temo zaporskega sistema v Republiki Sloveniji, ki jo je vodil izr. prof. dr. Rok Hacin (FVV UM). V razpravi so sodelovali ključni predstavniki Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) in Uprave za probacijo (UPRO), ki so predstavili aktualne izzive slovenskega zaporskega in probacijskega sistema, zlasti vprašanja prezasedenosti, kadrovske podhranjenosti, varnosti in rehabilitacije zaprtih oseb. Med razpravljavci so bili g. Denis Perše, generalni direktor URSIKS, dr. Danijela Mrhar Prelić, direktorica UPRO, g. Zoran Remic, direktor ZPKZ Dob pri Mirni, ter g. Marko Reberšek, vodja Probacijske enote Celje. Med razpravo je bilo posebej poudarjeno, da zaporski sistem s strokovnim, humanim in varnostno usmerjenim delovanjem predstavlja pomemben del nacionalno-varnostnega sistema države. V zaključku je razprava znova potrdila, da zaporski sistem ni zgolj zaključni člen kazenskega postopka, temveč strateški del nacionalno-varnostnega sistema, ki z usposobljenim in humanim pristopom prispeva k večji varnosti in družbeni ponovni vključitvi posameznika.

Drugi dan dogodka je potekal spletno in v dveh sekcijah ponudil bogat mednarodni program. V sekciji zaporskega sistema so strokovnjaki iz sedmih držav – Češke, Madžarske, Romunije, Južnoafriške republike, Singapurja in Slovenije – obravnavali teme, kot so usklajevanje varnosti in rehabilitacije v zaporih, radikalizacija, mentorstvo in usposabljanje zaporskega osebja ter razvoj zaporskih sistemov v mednarodnem prostoru. Dogodek je ponovno poudaril vlogo in odgovornost zaporskega sistema pri zagotavljanju nacionalne varnosti. 

V razpravah je bilo izpostavljeno, da so globalni varnostni izzivi – od migracij in radikalizacije do kibernetskih groženj – vse bolj prisotni tudi v zaporskem okolju, zato je stalno strokovno izpopolnjevanje, medinstitucionalno sodelovanje in vlaganje v kadre ključnega pomena za prihodnost in odpornost slovenskega zaporskega sistema.