Koordinator za boj proti trgovini z ljudmi se je udeležil konference o delovnih migracijah

Delovne migracije so vse pomembnejši dejavnik pri oblikovanju sodobnega trga dela v Evropi in drugod. Države Centralne evropske iniciative vstopajo v ali že imajo izrazito dvojno vlogo - kot države izvora in države namembnosti za tuje delavce. Namen konference je bil omogočiti odprto razpravo o razvoju in izboljšanju trajnostnih, vključujočih in usklajenih nacionalnih politik za upravljanje delovnih migracij ter zagotavljanje spoštovanja delavskih pravic in skladnosti z mednarodnimi delovnimi standardi za vse.

Program konference je zajemal ključne teme na tem področju, s poudarkom na ključnih regionalnih in nacionalnih trendih mobilnosti delovne sile, strategijah in mehanizmih za upravljanje delovnih migracij ter pravnih in političnih instrumentih, ki prispevajo k ohranjanju stabilnosti in pravičnosti na trgu dela.

Vzporedno s povečanjem števila delovnih migracij v regiji prihaja tudi do vse več primerov delovnega izkoriščanja s strani delodajalcev. Tako so na enem izmed panelov sodelovali tudi nacionalni koordinatorji za boj proti trgovini z ljudmi Severne Makedonije, Slovenije in Srbije. Predstavili so institucionalne odzive na trgovino z ljudmi v kontekstu delovnih migracij, ki temeljijo na izboljšanju medsektorskega sodelovanja in razvoju usklajenih mehanizmov za preprečevanje, identifikacijo in zaščito žrtev. Razprava je bila osredotočena na nedavni zakonodajni in strateški razvoj v boju proti trgovini z ljudmi, s posebnim poudarkom na mehanizmih identifikacije, sistemih napotitev in odzivih kazenskega pravosodja.

V pogovoru so govorili tudi o vplivu novih migracijskih trendov in oblik zaposlovanja tujih državljanov na pojavne oblike trgovine z ljudmi za namene izkoriščanja delovne sile ter ali in v kateri smeri zahtevajo prilagoditve institucionalnih in pravnih okvirov sodelujočih držav. Nacionalni koordinator Republike Slovenije dr. Gregor Hudrič je med drugim predstavil slovenske izkušnje pri implementaciji evropskih predpisov in mednarodnih strateških dokumentov na področju boja proti trgovini z ljudmi v nacionalno zakonodajo. Poudaril je, da je v boju proti trgovini z ljudmi eden največjih izzivov, s katerimi se soočamo, ta, da se oblike, metode in trendi te kriminalitete žal nenehno spreminjajo, zato je bistveno, da se temu nenehno prilagaja tudi naša zakonodaja in naš kazenskopravni sistem.