Slavnostna akademija ob osemdesetletnici Arhiva Republike Slovenije

Slavnostna akademija je potekala v četrtek, 6. novembra 2025, ob 19. uri v Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani.

Na slovesnosti so o okrogli obletnici in ključni vlogi slovenskega državnega arhiva spregovorili:

• dr. Andrej Nared, direktor Arhiva Republike Slovenije
• Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo
• Akad. prof. dr. Peter Štih, ugledni zgodovinar in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je bil slavnostni govorec.

Dogodek je poudaril osem desetletij predanega dela državnega arhiva pri varovanju in dostopnosti slovenske arhivske kulturne dediščine.

»Arhiv Republike Slovenije kot samostojna ustanova v teh dneh obeležuje osemdesetletnico svojega delovanja. Z uredbo Narodne vlade Slovenije, sprejeto 31. oktobra in uveljavljeno 7. novembra 1945, je bil ustanovljen kot Osrednji državni arhiv Slovenije. Zaradi upravno-političnih sprememb se je državni petkrat preimenoval, nazadnje leta 1990, a njegovo poslanstvo je ostalo nespremenjeno oziroma se je skozi desetletja le nadgrajevalo.

Arhiv Republike Slovenije je danes osrednja in največja arhivska ustanova, ki opravlja strokovne, upravne in skupne naloge varstva arhivskega gradiva. Na nacionalni ravni skrbi za celoten življenjski cikel arhivskega gradiva – od nastanka pri ustvarjalcih do uporabe v arhivu in njegove predstavitve v javnosti. S tem prispeva k popularizaciji arhivskega gradiva in zgodovine, a tudi skupne kulturne dediščine slovenskega prostora, ki je DNK nacionalne identitete in samozavesti.

Okrogla obletnica sovpada s pridobitvijo novih prostorov, ki so postali spodoben sedež državnega arhiva. Ta ima zdaj osem sektorjev, zaposluje 64 strokovnjakov, skrbi pa za dragoceno arhivsko gradivo, ki obsega približno 30.000 tekočih metrov in je razvrščeno v skoraj 2.000 fondov in zbirk.

Hranjeno gradivo – od pergamentnih listin do sodobnih digitalnih zapisov – ne priča zgolj o preteklih dogodkih, temveč je ključen vir za razumevanje sedanjosti in verodostojna podlaga za oblikovanje prihodnjih odločitev. V digitalni dobi se arhiv uspešno prilagaja novim izzivom. Digitalizacija, e-arhiviranje in spletna dostopnost širijo meje arhivistike in omogočajo sodoben, globalen dostop do naše dediščine.«

»80 let je in ni dolga doba: osem desetletij ni dolgih recimo skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja, niti ne v luči historične distance presojanja dosežkov, kulturnih pojavov ali grajenja narodove identitete, kolektivnega spomina. Je pa dovolj dolga doba, v kateri se lahko zgradijo trdni temelji strokovnega dela, povezovanja in medsebojne izmenjave in tudi ustvarjanja pogojev za delo. /…/

Arhivi opravljajo pogosto skrita in na videz enolična opravila zato, da zagotovijo kontinuiteto zgodovine in spomina, ki je v našem javnem interesu. Skrbijo za našo skupno dediščino in še mnogo več. Tudi zato so vsi slovenski arhivi po statusu državni javni zavodi. Njihov pomen pa enaindvajseto stoletje, čeprav se zdi protislovno, še poudarja.

Ko pomislim na slovenske arhive, pomislim na projekte, ki jih delamo skupaj, in teme, ki jih naslavljamo nacionalno in mednarodno. Denimo na prizadevanja v okviru nasledstvenih vprašanj po nekdanji skupni državi ali vračanja dragocenega gradiva na izvorne lokacije, na predloge za mednarodno uveljavitev in prepoznavo slovenske dediščine v sklopu Unescovih programov, še bolj pa na strokovno konsolidirano delo na področju digitalizacije, standardov, umetne inteligence…Ko pomislim na slovenske arhivske strokovnjake, pa pomislim na povezano strokovno skupnost, ki se podpira in si pomaga, drži skupaj in se kdaj tudi ne jemlje preveč resno. Še več, s samozavestjo tke sodelovanja, ki tudi prestopajo meje arhivov in povezujejo institucije, ki skrbijo za našo dediščino – pisno, materialno, vizualno, nesnovno. 

Če so sodelovanje, povezovanje, spoštovanje lastni kulturi, so vanjo tako rekoč vpisani, potem naj bo takšno tudi vaše in naše delovanje. Bodite solidarni med seboj, povezujoči med matičnimi strokami in kulturnimi, izobraževalnimi in znanstvenimi institucijami, vključujoči do ustvarjalcev, posameznikov in skupin, odprti do svojega okolja in razumevajoči do različnih skupin obiskovalcev… Tudi to je vaš DNK in dopolnjuje etični pristop do dela - zavedanje in ponos, da soustvarjamo takšno družbo, kot si jo želimo.«

»Z današnjo slovesnostjo obeležujemo osemdeset let Arhiva Republike Slovenije, za katerega lahko rečemo, da spada med tiste ustanove, ki so nas naredile in oblikovale kot narodno skupnost. S svojim kilometre dolgim in do tisočletje in več starim arhivskim gradivom je eden od temeljnih stebrov slovenske kulture in zgodovine, ki sta neločljivo povezani z zapisano besedo. Arhiv Republike Slovenje je tako s svojimi arhivalijami ena najpomembnejših zakladnic našega zgodovinskega spomina in varuh številnih, na pergamentu, papirju ali kako drugače zapisanih cimelij naše preteklosti.

Skozi čas se je v Arhivu Republike Slovenije, ki je naša največja in najpomembnejša arhivska ustanova, oblikovala verjetno najpomembnejša zbirka pisne dediščine Slovencev in na Slovenskem – seveda poleg tiste, ki jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Pri tem arhiv razumljivo ne hrani samo slovenske pisne dediščine ter najbolj dragocenih in edinstvenih dokumentov slovenstva, ampak tudi gradivo, ki priča o ustvarjalnosti, radovednosti in duhovnih obzorjih naših prednikov in predhodnikov različnih jezikov, identitet in pripadnosti iz časov, preden smo postali Slovenci.

… ko danes praznujemo osemdesetletnico Arhiva Republike Slovenije, se v veliki meri oziramo v njegovo preteklost, ki se nam kaže kot zgodba rasti in številnih preobrazb; obenem pa tudi kot dolga pot od skromnih začetkov, ko je bil glavni cilj zbiranje razpršenega gradiva, do današnje moderne ustanove, ki povezuje tradicijo in digitalno prihodnost in ki je hkrati eden najpomembnejših varuhov naše kulturne in narodne identitete.«