Odbor DZ podprl ukrepe za lažji in hitrejši prehod v sistem dolgotrajne oskrbe v domovih starejših
Zakon omogoča, da bodo vsi obstoječi oskrbovanci v domovih za starejše, ki to želijo, prevedeni v nov sistem dolgotrajne oskrbe hitro in brez nepotrebne birokracije.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac ob tem poudarja: »Gre za tehnično, a izjemno pomembno dopolnitev, s katero zagotavljamo, da bo eden največjih reformnih projektov v državi, torej vzpostavitev celovitega sistema dolgotrajne oskrbe, izveden varno, pregledno in učinkovito. Predvsem pa, da bo ljudem zagotovljena čim prejšnja storitev dolgotrajne oskrbe.«
Ključni poudarki zakona
- Centraliziran postopek prevedb: vse prevedbe bo vodil CSD Ljubljana, kar bo zagotovilo enoten pretok podatkov in razbremenilo druge centre.
- Posebna ureditev za osebe brez skrbnika: tudi osebe, ki same ne morejo izraziti soglasja, bodo takoj vključene v sistem, skrbnik pa bo svojo odločitev lahko potrdil naknadno.
- Preprečevanje preplačil: CSD Ljubljana bo z ZPIZ sproti usklajeval podatke o osebah, da ne bo prihajalo do dvojnih izplačil dodatka za pomoč in postrežbo.
- Poenostavljen osebni načrt: obrazec je krajši in jasnejši, vsi načrti bodo podpisani do 31. 12. 2025, z veljavnostjo od 1. 12. 2025.
- E-oskrba brez zdravniškega potrdila: starejšim od 80 let potrdila ne bo več treba prilagati, pravica za vse iz pilotnega projekta se podaljšuje do konca 2026.
- Pavšalno plačilo izvajalcem: omogočeno je nemoteno financiranje storitev dolgotrajne oskrbe.
- Finančne spodbude za zaposlene: omogočeno izplačilo delovne uspešnosti za povečane obremenitve v CSD in DSO.
- Začasne zbirke podatkov: digitalna rešitev za hitrejšo izmenjavo podatkov in avtomatizirane odločbe.
Cilj zakona je jasen: Manj birokracije, več učinkovitosti in boljša dostopnost storitev za ljudi. S tem svežnjem ukrepov ministrstvo utrjuje javni sistem dolgotrajne oskrbe, ki temelji na načelih pravičnosti, solidarnosti in dostopnosti za vse.
Predlog zakona, ki so ga poslanke in poslanci, članice in člani odbora večinsko potrdili, bo uvrščen na dnevni red izredne seje Državnega zbora, predvidoma v torek, 11. novembra 2025.
Spomnimo, sistem dolgotrajne oskrbe je zaživel s prvo storitvijo oskrbovalca družinskega člana že v začetku leta 2024. Danes storitev oskrbovalca družinskega člana koristi že 2.000 družin, z upoštevanjem storitev e-oskrbe pa je v sistem dolgotrajne oskrbe vključenih že približno 8.000 družin. Storitvi oskrbovalca in e-oskrbe delujeta v polnosti, dolgotrajna oskrba na domu je v intenzivnem vzpostavljanju z več kot tisoč izdanimi odločbami. Mreža vstopnih točk je vzpostavljena in kadrovsko popolnjena, mreža izvajalcev v sklepni fazi polne vzpostavitve.
Dolgotrajna oskrba v instituciji, torej v domovih za starejše, bo uporabnikom prinesla nižje položnice. Ker v prispevnem sistemu vsi prispevamo odstotek od plač, bo blagajna za dolgotrajno oskrbo v celoti pokrila socialnovarstvene storitve, uporabniki pa bodo plačali samo in izključno nastanitev in prehrano. Doslej, v starem sistemu, so vse plačali sam, iz svojega žepa.