Konferenca Jutri: O ugledu javne uprave, umetni inteligenci in inovacijah

Dogodek je združil približno 280 predstavnikov ministrstev, upravnih enot, občin, agencij, akademske in gospodarske sfere, ki so skupaj iskali odgovore na vprašanje, kako graditi zaupanja vredno, učinkovito in sodobno javno upravo. 

Predsednik vlade dr. Robert Golob in minister za javno upravo mag. Franc Props sta v razpravi z moderatorjem Tonijem Cahunkom spregovorila o glavnih izzivih in prihodnosti javne uprave. »Vsi ljudje potrebujemo spodbudo in motivacijo, da uresničujemo poslanstvo. V gospodarstvu se cilji merijo s številkami, v javni upravi pa z zadovoljstvom uporabnikov. Tisti, ki so zadovoljni, se po navadi ne izpostavljajo, ko pa se, ti dajo motivacijo za naprej,« je povedal dr. Golob. V pogovoru se je navezal tudi na nedavne dogodke in iskanje rešitev za izboljšanje sistema na področju nasilništva in zaščite žrtev. Povedal je, da težava ni javna uprava, ampak to, da neživljenjskih pravil znotraj sistema ni možno hitro spreminjati. »Pomemben cilj javne uprave je, da neživljenjska pravila prepoznamo in jih spreminjamo v življenjske,« je bil jasen.

Predsednik vlade in minister sta se dotaknila tudi vloge vodij in zaposlenih pri krepitvi zaupanja v javno upravo ter pomena spoštovanja in motivacije javnih uslužbencev. »Vsi najuspešnejši voditelji, tudi gospodarstveniki, pravijo, da je treba med zaposlenimi spodbujati čim več idej, vodja pa jih mora nato na koncu obtežiti,« je poudaril predsednik vlade. Minister mag. Props je ob tem dodal: »Vodje morajo biti voditelji in motivatorji ter ne šefi. Zaposlene morajo spodbujati, da se začnejo odzivati. Najbolj pomembno je, da tisti ljudje, ki zavirajo sistem, ne prevladajo nad tistimi, ki imajo ideje in se zavzemajo za njihovo uresničenje.«

V sklepnem delu pogovora je premier izpostavil priložnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca za zaposlene. »To je nekaj, kar bo zaznamovalo službeno življenje. Biti odprti do tega, kar prinaša to področje, bo neizmerno pomembno,« je povedal in dodal, da bodo z njeno pomočjo uslužbenci za isto nalogo porabili veliko manj časa. Slednjega se je v svojem uvodnem nagovoru v nadaljevanju programa dotaknil tudi generalni direktor Direktorata za javni sektor Ministrstva za javno upravo Peter Pogačar. »Ne bo nas nadomestila umetna inteligenca, nadomestili nas bodo ljudje, ki znajo uporabljati umetno inteligenco,« je dejal.

Javna uprava med percepcijo in realnostjo

V prvem panelu z naslovom Javna uprava med percepcijo in realnostjo so udeleženci razpravljali o razlogih za razkorak med notranjim delovanjem sistema in njegovo podobo v javnosti. Uvodni govorec Peter Pogačar je predstavil ključne kazalnike delovanja javne uprave z vidika ugleda, zaupanja javnosti in avtonomije, medtem ko so v panelni razpravi sodelovali državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec, podjetnik dr. Jure Knez, načelnik upravne enote Kristjan Košir, režiser Aljaž Bastič in ekonomist Matevž Hribernik. »Javna uprava je eden ključnih stebrov delovanja družbe. Da lahko ljudem učinkovito in strokovno služimo, moramo zgraditi in ohranjati zaupanje. Rezultati zadnjih raziskav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kažejo, da je zadovoljstvo uporabnikov s strokovnostjo uradnikov v Sloveniji najvišje med primerjanimi državami, kar potrjuje, da znamo delati dobro in odgovorno. Naša naloga pa je, da to zaupanje ne samo upravičujemo še naprej, ampak še poglabljamo,« je povedal Pogačar.

Državna sekretarka Ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je izpostavila, da v javni upravi delajo ljudje, ki vsak dan s svojim znanjem in predanostjo skrbijo, da sistem deluje. »Družba brez javnega sektorja, kamor spada tudi javna uprava, ne bi mogla delovati in se razvijati. Ugled javne uprave gradimo z vsakodnevnim delom in strokovnostjo, ne z birokratskimi postopki,« je poudarila. S tem se je strinjal tudi načelnik Upravne enote Ribnica Kristjan Košir: »Večina zaposlenih na upravnih enotah in tudi širše v javni upravi je visoko izobraženih, predanih delu in vsak dan nosijo veliko odgovornost. Ko smo uigran orkester, občinstvo to sliši, občuti. In to bistveno vpliva na kakovost javnih storitev Upravne enote Ribnica.«

Empatija ali umetna inteligenca? Ali oboje?

V drugem delu so se udeleženci soočili z vprašanjema: Empatija ali umetna inteligenca? Ali oboje? Na panelu so sodelovali dr. Polona Pičman Štefančič, Kristina Valenčič in mag. Tomaž Mlinarič z Ministrstva za digitalno preobrazbo ter Katja Debelak iz ljubljanske Fakultete za upravo, ki so osvetlili etične, tehnološke in kadrovske vidike uporabe umetne inteligence v javni upravi. Soglasno so poudarili, da mora biti digitalizacija usmerjena v človeka. »Uvajanje storitev, podprtih z umetno inteligenco, v rešitve javne uprave mora biti premišljeno, temeljiti na etiki, odgovornosti, zaupanju in vključevanju ter zagotavljati pravno skladnost in visoko stopnjo varstva varovanih podatkov,« je opozoril vodja delovne skupine za pripravo smernic za uvajanje umetne inteligence v javno upravo Mlinarič. »Umetna inteligenca ne bo sama rešila demografskih izzivov, vendar brez nje ne bomo mogli ohraniti produktivnosti v starajoči se družbi,« pa je v okviru predstavitve projekta DEMOUM dodala Debelakova. »Uspeh bo odvisen od sinergije med tehnologijo in človeškim kapitalom,« je bila jasna. 

Dobre prakse za odpornejšo upravo

Tretji del konference, poimenovan Dobre prakse za odpornejšo upravo, je predstavil konkretne primere inovacij, dobrih praks in izboljšav iz različnih delov javnega sektorja. Uvodoma je generalna direktorica Direktorata za kakovost Eva Treven povedala, da se v javni upravi vsak dan odvija veliko zgodb uspeha: inovativnih rešitev, izboljšav in dobrih praks, ki pa pogosto ostanejo skrite znotraj posameznih organizacij. »Naša naloga je, da jih prepoznamo in omogočimo, da zaživijo širše. Le tako lahko gradimo javno upravo, ki se razvija in z zaupanjem gleda v jutri.« Ministrstvo za javno upravo je med drugim v ta namen vzpostavilo stičišče za oblikovanje politik. »V njem resorju pomagamo oblikovati boljše politike. To je takšne, ki že v najzgodnejšo fazo oblikovanja vključujejo vse ključne deležnike, temeljijo na podatkih in analizah, obenem pa so tudi testirane, še preden so implementirane v praksi,« je pojasnil vodja Sektorja za kakovost predpisov in razvojno načrtovanje dr. Til Rozman. 

Koordinatorica inovacijske skupnosti dr. Staša Mesec je poudarila, da se inovacije ne rojevajo v strateških dokumentih, ampak med ljudmi, ki imajo pogum, da nekaj poskusijo. V nadaljevanju panela, ki ga je moderirala Ana Kyra Bekš, so bili predstavljeni konkretni primeri inovacij in dobrih praks. Polkovnik Robert Šipec z Ministrstva za obrambo je spregovoril o izkušnji prvega merjenja ogljičnega odtisa Ministrstva za obrambo. Direktor Regijske razvojne agencije ROD Ajdovščina Bogdan Česnik je predstavil aplikacijo občine Ajdovščina, ki je namenjena komunikaciji z občani, medtem ko je organizatorka izobraževanja Patricija Rejec iz Regionalne razvojne agencije Posoškega razvojnega centra spregovorila o Skupnosti učni vrt v naravi, ki jo soustvarjajo z različnimi lokalnimi deležniki in povezuje različne generacije v občini Tolmin. Podjetnik in novinar Matjaž Kljajič je med drugim napovedal dogodek Spodlet za zalet, ki ga skupaj z Ministrstvom za javno upravo pilotno vpeljujejo z namenom deljenja manj uspešnih praks, iz katerih se lahko naučimo pomembne lekcije. Naslednji dogodek bo 20. novembra 2025 v Ljubljani, več o njem lahko preberete na spletni strani Ministrstva za javno upravo.

Javna uprava se spreminja – ne z revolucijo, temveč z evolucijo

Zaključni dialog, v katerem sta sodelovala državni sekretar Jure Trbič in direktorica Centra za razvoj financ (CEF) Jana Repanšek, je poudaril pomen sodelovanja in prenosa dobrih praks v vsakodnevno delo. »Današnji pogovor je dokaz, da javna uprava ni sistem brez obraza, temveč je skupnost ljudi. Sodobni izzivi, s katerimi se uprava sooča, morajo biti hkrati tudi priložnosti. Naj bodo to digitalizacija in nove tehnologije ali iskanje učinkovitih rešitev za vsakdanje izzive državljanov,« je v zaključku povzel Trbič. Medtem ko je Repanškova sklenila konferenco z besedami: »Slovenija zaseda 21. mesto po indeksu človeškega razvoja, z upravnimi storitvami pa je po jesenski raziskavi OECD zadovoljnih približno 70 odstotkov prebivalcev. Ti podatki potrjujejo, da se javna uprava spreminja – ne z revolucijo, temveč z evolucijo, ki jo poganjata znanje, odgovornost in zaupanje ljudi. Prav v tem vidim našo priložnost za trajen napredek.« 

Spremljevalni program je obsegal dogajanje na razstavnih stojnicah, kjer so bili predstavljeni projekti iz različnih delov javne uprave. Ministrstvo za javno upravo je predstavljalo Upravno akademijo, javno naročanje v luči digitalizacije in profesionalizacije, Model CAF (skupni ocenjevalni okvir), Stičišče za oblikovanje politik in inovacijsko skupnost. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je osredotočilo na varnost in zdravje pri delu, Ministrstvo za zdravje pa na eZvem digi točko. Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) je obiskovalcem predstavilo nacionalno prostorsko digitalno infrastrukturo Geo Slovenija – skupnost in sotočje prostorskih podatkov. Center Noordung pa je z več interaktivnimi vsebinami obiskovalcem približal del našega vesolja.