Ministri v Berlinu pozvali k hitremu ukrepanju za večjo konkurenčnost evropske industrije
Zadnje srečanje je bilo leta 2019 v Avstriji, nova nemška zvezna ministrica za gospodarstvo in energijo Katherine Reiche pa se je odločila, da konferenco ponovno vzpostavi kot prostor, ki bo dal EU industriji nov zagon. Na aktualnost teme kaže podatek, da je na konferenci sodelovalo 22 držav članic. Dogodka se je udeležil tudi evropski komisar, pristojen za industrijo, Stéphane Séjourné.
Ministri so na osrednji razpravi govorili o strateških izzivih, s katerimi se sooča evropska industrija v sedanjih spremenjenih in napetih geopolitičnih razmerah. Govorili so o najbolj perečih ovirah in potrebnih ukrepih na področju konkurenčnosti evropske industrije, o podpori in pomenu digitalne transformacije industrije ter o zmanjšanju administrativnih bremen, tudi onkraj omnibus predlogov.
Za Slovenijo je pomen industrije zelo velik, saj je tretja najbolj industrializirana država v EU, z 22-odstotnim deležem industrije v dodani vrednosti. Prav tako smo v samem vrhu držav članic EU z vidika energetsko intenzivne industrije v strukturi gospodarstva. Smo tudi osma najbolj robotizirana država na svetu. Slovenska industrija je močno vpeta v evropske dobavne in vrednostne verige in se, tako kot evropska industrija, sooča z velikimi izzivi, ki izhajajo iz geopolitičnih globalnih napetosti, zavez energetskega oziroma zelenega prehoda, digitalizacije, pomanjkanja in staranja delovne sile in drugo.
Državni sekretar mag. Židan je v svojem nagovoru poudaril, da se še vedno ne zavedamo dovolj globine krize, v kateri se nahaja evropska industrija, in nujnosti, da je treba hitreje napredovati, če želimo slediti našim največjim konkurentom. Izpostavil je napore na področju zakonodajne ureditve in zmanjšanja bremen za gospodarstvo kot tudi nadaljnje poglabljanje notranjega trga, še posebej na področju storitev. Kot drugo je izpostavil potrebo po industrijskih naložbah in dostopu do kapitala ter dejstvo, da ne bomo uspešni, če bomo investirali manj denarja kot naši konkurenti. Kot tretje in ključno pa je izpostavil nujnost, da se istočasno zagotovi tudi stabilne in nižje cene energentov. »Tudi če uspemo z ukrepi na prvem in drugem področju, pa hkrati ne najdemo rešitve za cenejšo energijo, ne bomo uspešni,« je zaključil.
Razprava se je nadaljevala v času delovnega kosila in je bila namenjena vprašanjem, povezanim z zagotavljanjem odpornosti in potenciala prelivanja obrambnih naložb v evropsko industrijo in krepitev inovacij. Ministri so na zasedanju sprejeli skupno deklaracijo, v kateri so izpostavili področja in potrebne ukrepe.
V deklaraciji so, kot prvo, pozvali k večji prožnosti in poenostavitvi zakonodaje in v tem okviru izpostavili novo zakonodajno miselnost za vse so-zakonodajalce v vseh zakonodajnih dejavnostih, začenši z Evropsko komisijo (EK). Prav tako so kot ključno izpostavili tudi nadaljnje poenostavitve zakonodaje. Kot drugo, pozvali so k vodilni vlogi Evrope na področju umetne inteligence. Kot tretje, poudarili so pomen vzpostavljanja vodilnih evropskih trgov, s spodbujanjem povpraševanja po podnebju prijaznih osnovnih materialih in izdelkih ter spodbujanjem ustvarjanja trga v drugih strateških sektorjih. Prav tako so tudi pozvali EK, da na izbranih ključnih in kritičnih strateških področjih industrijske proizvodnje, kjer drugi instrumenti ne prinašajo zadostnih rezultatov, dela smeri izvedljivih ciljnih in administrativno enostavnih sistemov prednosti EU. In kot četrto, izpostavili so pomen krepitve odpornosti industrije in izkoriščanja celotnega inovacijskega potenciala, med drugih krepitev odpornost dobavnih verig, krepitev vojaško-civilnih sinergij ter krepitev vodilnega položaja na področju inovacij in ustvarjanja vrednosti v ključnih industrijskih panogah v Evropi, kot so avtomobilska, energetsko intenzivne, kemijska in druge. Skupno Berlinsko deklaracijo s predlogi za ukrepanje so države članice predale evropskemu komisarju.