Pravice odraslih oseb z oviranostjo še naprej ureja Zakon o socialnem varstvu

Ob pripravi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) leta 2023 je ministrstvo v skladu z javno razpravo upoštevalo zahteve stroke; zavodov s področja socialnega varstva, med njimi tudi Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec s podpisanim direktorjem Aleksandrom Gunglom, Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter drugih organizacij.

Ti so predlagali, da bi bilo bolj ustrezno omogočiti, da se izvajanje storitev institucionalnega varstva še naprej izvaja v okviru Zakona o socialnem varstvu, in sicer v varstveno-delovnih centrih (VDC), centrih za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV), posebnih zavodih (PSVZ) in posebnih enotah kombiniranih zavodov (kot je to veljalo pred uveljavitvijo Zakona o dolgotrajni oskrbi). Ti uporabniki so namreč odrasli ljudje z oviranostjo, katerih potrebe se razlikujejo od potreb uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Zato pravice slednjih ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi, prvih pa Zakon o socialnem varstvu.

Tudi ocenjevalna lestvica za določitev kategorije dolgotrajne oskrbe in s tem obsega pravic, do katerih je zavarovana oseba upravičena, tej ciljni skupini ni prilagojena.

Direktor Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec Aleksander Gungl v prispevku z naslovom »Sistem dolgotrajne oskrbe spregledal odrasle osebe s posebnimi potrebami« omenja tudi 10- oziroma 15-odstoten dvig cen v posebnih zavodih. Ob tem je treba razumeti, da medtem ko dvig oskrbnin v domovih za starejše neposredno vpliva na višino zneska na položnicah za stanovalce in njihove svojce, dvig cen v posebnih varstvenih zavodih v večji meri vpliva na občinske proračune. Oskrbnine v domovih namreč pretežno krijejo uporabniki in njihove družine, kar pa za posebne zavode ne velja. V posebnih socialnovarstvenih zavodih večino, povprečno okoli 70 odstotkov oskrbnin, krijejo občine. Iz tega izhaja, da oskrbovanci v zavodih in njihovi svojci ne bodo nosili poglavitnega dela dviga cen v omenjenih zavodih.

V skladu s strokovnimi usmeritvami se torej storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki jo izvajajo varstveno-delovni centri in centri za usposabljanje, delo in varstvo (gre za prevladujočo storitev poleg storitve institucionalnega varstva glede na število vključenih upravičencev), še naprej izvaja kot socialnovarstvena storitev po Zakonu o socialnem varstvu. Slednje pa ne pomeni, da osebe, ki so trenutno nameščene v teh institucijah, ne morejo podati vloge za uveljavljanje pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe v instituciji. Vlogo lahko oddajo in po pozitivni odločbi postanejo uporabniki dolgotrajne oskrbe v instituciji. Ne morejo pa biti hkrati uporabniki institucionalnega varstva v posebnih socialnovarstvenih zavodih in biti upravičeni še do dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v svojem mandatu pripravilo tudi ukrepe in rešitve za osebe z oviranostjo, ki živijo v posebnih socialnovarstvenih zavodih.

Ministrstvo je pripravilo Strategijo Republike Slovenije za deinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje 2024-2034 in načrt razvoja skupnostnih storitev, kar je v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov, ki Slovenijo zavezuje k procesu deinstitucionalizacije. Za te uporabnike se bo tako zagotovilo storitve podpore v skupnosti in ne v instituciji. Fokus pri osebah z oviranostjo je torej predvsem na ponovnem vključevanju in vračanju iz institucij v skupnost.

V okviru prenovljenega Zakona o socialnem varstvu, ki ga je oktobra sprejela Vlada Republike Slovenije, je Ministrstvo za solidarno prihodnost pripravilo novo storitev »podpora v skupnosti«, ki bo doprinesla k izboljšanju razmer za uporabnike institucionalnega varstva po omenjenem zakonu in jim omogočila, da se preselijo iz institucije v skupnost in da v skupnosti prejmejo podporo, ki jo potrebujejo.

Pri tem je podpora za ljudi v skupnosti načrtovana zelo raznoliko in glede na potrebe posameznika. Poleg osnovne podpore (npr. pri osebni higieni, v gospodinjstvu ipd.) daje poudarek predvsem na podpori za vključevanje v skupnost – kar zajema tudi iskanje oziroma ohranjanje zaposlitve, pridobitev izobrazbe, vključevanje v razne aktivnosti v skupnosti in podobno. Dolgotrajna oskrba pa takšnih storitev ne predvideva.

V televizijskem prispevku omenjena nova izhodišča in navodila za izračun novih cen bodo posebni socialnovarstveni zavodi, kot dogovorjeno, od Ministrstva za solidarno prihodnost prejeli v prvi polovici novembra.

Za osebe z oviranostjo, ki so uporabniki storitev institucionalnega varstva, bo torej še naprej veljal Zakon o socialnem varstvu, kar sledi zahtevam stroke ob pripravi Zakona o dolgotrajni oskrbi. Prevedba uporabnikov z oviranostjo namreč ne bi bila primerna in ustrezna, saj gre za drugačne potrebe in storitve kot za uporabnike storitev dolgotrajne oskrbe.