Ministrska konferenca ob 25. letnici Konvencije o krajini Sveta Evrope.

Dvodnevni dogodek 27. in 28. oktobra 2025 in zasedanje držav na neformalnem ministrskem srečanju, je bila priložnost, da so predstavniki držav podpisnic konvencije, ministri in vodje delegacij, predstavili dosežene korake, ki jih je omogočila in spodbudila Konvencija o krajini. V svojih govorih in stališčih držav so se osredotočili tudi na izzive za prihodnost, povezane s krajino in aktualnim dogajanjem, kot so ekstremne klimatske spremembe.

Obeležitev 25.letnice konvencije je italijansko ministrstvo za kulturo, začelo 27.10. s slavnostnim sprejemom ministrov in vodij delegacij Ministra za kulturo Alessandro  Giuli in pospremilo s kulturnim programom, ki je vključeval ogled palače Pitti in muzeja v njem, ter simfonični koncert v Teatro del Maggio Musicale Fiorentino.

Konferenco dne 28.10., ki je potekala v medičejski Vili Petraia na obrobju Firenc, je otvoril italijanski minister za kulturo Alessandro Guili, udeležence in goste pa so med drugim pozdravili tudi namestnik generalnega sekretarja Sveta Evrope, Bjorn Berge, italijanski minister za okolje in energetsko varnost, Gilberto Pichetto Fratin ter Marc Cools, predsednik kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, kjer je konvencija originalno nastala.

Konference so se udeležili ministri Grčije, Črne Gore, San Marina ter vodje delegacij in veleposlaniki iz 32 držav od skupaj 41 držav podpisnic konvencije. V razpravi o dosežkih in o izzivih za prihodnost konvencije so se s svojimi izjavami oglasile Armenija, Azerbajdžan, Ciper, Češka, Črna Gora, Estonija, Francija, Grčija, Gruzija, Hrvaška, Latvija, Nizozemska, Norveška Poljska, Portugalska, San Marino, Slovenija, Srbija, Švedska, Švica, Ukrajina. Predstavile so 25 letne aktivnosti na področju izvajanja konvencije ter izpostavile njen pomen kot skupnega instrumenta za uveljavljanje človekove pravice do kakovostnega okolja in krajine. Poudarile so nujnost vključenosti krajine v vse resorne politike, vlogo izobraževanja in ozaveščanja ter vključevanja lokalnega znanja in pomen vključevanja prebivalcev.

Vodja slovenske delegacije, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev dr. Nataša Bratina, je poudarila, da je Slovenija konvencijo ratificirala v letu 2003 kot vrh svojih predhodnih slovenskih prizadevanj na področju krajine.

Generalna direktorica je poudarila tudi pomen t. i. vsakdanjih krajin pomembnih za slehernika, poleg izpostavljenih izjemnih in prepoznanih krajin ali dediščinskih krajin, ki morajo prav tako izkazovati kakovost, ne glede na to, ali gre za mestne ali podeželske krajine.

Ministri Sveta Evrope so v Reykjaviškem procesu izpostavili pravico do kakovostnega okolja kot človekovo pravico. K temu prispevajo tudi kakovostne krajine, saj omogočajo kakovost življenja, človekovo navezanost na krajino, kjer živijo, s čemer se krepi tudi skrb za krajino. Nujno je, da krajina postane integralni del politik, še posebej tistih, ki nanjo vplivajo ali jo spreminjajo. Kot primeren okvir za integralen pristop je generalna direktorica dr. Nataša Bratina  omenila krajinsko politiko, ki jo bo Slovenija sprejela predvidoma še letos. Med izzivi je izpostavila drastične spremembe krajine, ki jih kot posledica podnebnih sprememb povzročajo naravne nesreče, kar zahteva delovanje v smeri krepitve odpornosti krajin ob hkratni skrbi za njihovo kakovost. 

Na ministrski konferenci je bila podeljena diploma, ki ga Svet Evrope na podlagi Bernske konvencije podeljuje zavarovanim območjem, pri katerih prepozna dobro upravljanje narave in biotske raznovrstnosti. Prejel jo je Narodni park Sierra Nevada na jugu Španije, ki je po besedah prejemnika nagrade, živa krajina, ki jo park in lokalne oblasti upravljajo skupaj s prebivalci.

Na konferenci je bila soglasno sprejeta ministrska deklaracija, ki je bila pospremljena z besedami, da mora "krajina postati glavna politična skrb", saj je dobro orodje za spopadanje s trojno planetarno krizo, podnebnimi spremembami, zmanjšanjem biotske raznovrstnosti in prekomernim  onesnaževanjem. Ministri so se zavezali, da bodo vlogo krajine še okrepili v luči pravice ljudi do kakovostne krajine in skrbi za demokratično upravljanje v okviru trajnostnega upravljanja, varstva in načrtovanja krajin ter s tem prispevali k udejanjanju Reykjaviške deklaracije in deklaracije Sveta Evrope o okolju.