Vpis filma V kraljestvu Zlatoroga na Nacionalno listo Spomin sveta
Dr. Gregor Jenuš, namestnik direktorja državnega arhiva, mag. Tatjana Rezec Stibilj, vodja Slovenskega filmskega arhiva, mag. Natalija Glažar, predsednica Nacionalnega odbora UNESCO Spomin sveta, in Primož Tanko na podelitvi listine. | Avtor: Narodni muzej Slovenije
Slovenska kinematografija do konca druge svetovne vojne skorajda ni poznala celovečernega igranega filma, zato ima film V kraljestvu Zlatoroga pionirsko vlogo pri snovanju temeljev slovenske filmske produkcije.
Film V kraljestvu Zlatoroga predstavlja prvi slovenski poskus ustvarjanja celovečernega, dokumentarno-igranega filma. Posnet in zmontiran je bil leta 1931 za Turistovski klub Skala. Za nastankom stoji vsestranski gornik in glasbenik Janko Ravnik, ki je film režiral, posnel in montiral, scenarij pa je delo priznanega pisatelja Juša Kozaka.
Tematsko se film navezuje na izjemno priljubljen žanr alpinističnih in gorskih filmov, ki je v tistem času prevladoval v srednji Evropi. Prikazuje dogovor med ljubljanskim študentom, jeseniškim železarjem in kmetom, ki se odpravijo na izlet na slovensko "sveto goro" Triglav. Na poti se ustavijo pri koscih, gozdnih delavcih in gozdnemu čuvaju. Po postavitvi šotora prvi večer, obiščejo naslednji dan planšarje in prenočijo pri pastirici. Tretji dan se povzpnejo na Triglav in se prek Bohinja vrnejo na Bled, kjer se njihove poti razidejo.
Premiera filma je potekala 30. avgusta 1931 v Unionski dvorani v Ljubljani. Film je takoj vzbudil izjemno zanimanje publike, saj se ocenjuje, da si ga je v prvih desetih dneh ogledalo približno 15.000 gledalcev. Postal je tudi prvi gostujoči slovenski film v tujini, saj so ga po ljubljanskem predvajanju poslali na kongres slovanskih turističnih društev v poljski Lvov.
Arhiv Republike Slovenije, ki hrani izvirnik filma, je leta 2021 poskrbel za digitalno restavracijo filma, s čimer mu je »vdihnil novo življenje« in odprl pot do gledalcev. Film V kraljestvu Zlatoroga bo tako ostal prepoznaven del slovenske kulturne dediščine in identitete.
Vpis na Unescovo Nacionalno listo Spomin sveta v letu 2025, ko obeležujemo 120-letnico slovenskega filma, je svojevrstno priznanje filmski kulturni dediščini.
Unescov program Spomin sveta (angleško Memory of the World) je namenjen popularizaciji, poznavanju, pa tudi varovanju kulturne dediščine, ki se hrani v arhivih, knjižnicah in muzejih. Nacionalni odbor Spomina sveta sestavljajo strokovnjaki treh področij oziroma strok: to je arhivov, knjižnic in muzejev, z dodanimi predstavniki Ministrstva za kulturo ter Urada za Unesco. Odbor je zaživel leta 2020 in je leta 2022 na nacionalno listo uvrstili prvih deset vpisov najbolj prepoznavnih dokumentarnih zbirk.
Arhiv Republike Slovenije ima na Nacionalni listi Spomin sveta iz leta 2022 vpisani dve izjemni enoti kulturne dediščine, in sicer Serijo listin grofov Celjskih, 1262–1456, ter Korespondenco Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev, druga polovica 16. stoletja.