Druga obravnava zakonodajnega svežnja sodniške in tožilske zakonodaje

Ministrica za pravosodje Andreja Katič: »Sinočnje glasovanje predstavlja pomemben korak pri prenovi slovenskega pravosodja. S sprejetimi koalicijskimi dopolnili smo zaključili drugo obravnavo pravosodnega četverčka (predloga novih zakonov o sodiščih in sodnikih in predloga novel zakonov o Sodnem svetu in o državnem tožilstvu). Zaradi teh dopolnil Sodni svet sedaj ne nasprotuje več zakonodaji in ocenjuje, da reforma vrača pravosodje na načrtovano pot. Upam, da bo Državni zbor tretjo obravnavo zakonov v takšni obliki potrdil še na naslednji seji, saj je celoten paket nujen za učinkovit, strokoven in pregledno delujoč sodni sistem.«

Zakonodajni sveženj prinaša sistemske rešitve za dolgoletne težave organizacije prvostopenjskih sodišč. Z novim zakonom o sodiščih se uvaja okrožje kot osnovna organizacijska enota, okrajna sodišča se preoblikujejo v zunanje oddelke okrožnih sodišč, s prvim januarjem 2027 pa bo uveden en naziv prvostopenjskega sodnika in državnega tožilca. Cilj je enakomerna obremenitev sodnikov, učinkovitejša razporeditev zadev, večja specializacija ter hitrejše in kakovostnejše odločanje.

Pomemben del reforme je tudi večja transparentnost delovanja Sodnega sveta. Odločitve sveta o imenovanju, napredovanju in izbiri predsednikov sodišč bodo temeljile na objektivnih kriterijih in bodo podrobno obrazložene. Poleg tega so postopki pritožb proti odločbam Sodnega sveta omejeni na presojo zakonitosti izbirnega postopka, ne pa tudi same vsebine odločitev.

»S to reformo želimo zagotoviti sodstvo, ki je učinkovito, pregledno in neodvisno, hkrati pa varuje pravice državljanov in profesionalno avtonomijo sodnikov in tožilcev. Vesela sem, da so sodni svet in drugi pravosodni deležniki prepoznali nujnost sprememb, in verjamem, da bomo s tretjo obravnavo zakonodajo dokončno potrdili ter omogočili sodstvu, da deluje hitreje, bolj strokovno in pravično,« pomen sprejetja pravosodnega četverčka poudarja Katič.