Na konferenci SIDEC o tehnologijah prihodnosti in umetni inteligenci

Sejemsko prireditev si je danes ogledala širša zainteresirana strokovna javnost. Potekali so predstavitve podjetij in številna srečanja med njihovimi predstavniki. Direktorja za opremljanje obrambnih ministrstev Slovenije in Črne gore mag. Željko Kralj in podpolkovnik Radovan Kostić sta ob navzočnosti obrambnih ministrov obeh držav danes podpisala zapisnik o primopredaji brezpilotnih letalskih sistemov Belin, ki jih je črnogorsko ministrstvo po sistemu vlada vladi kupilo od ajdovskega podjetja C-Astral.

Na konferenci SIDEC sta danes potekala panela o tehnologijah prihodnosti in umetni inteligenci. Na prvem panelu so nastopajoči predstavili trende tehnologij prihodnosti na obrambno-varnostnem področju in poglobljen pregled strateških smernic osrednjih evropskih organizacij, vključno z Evropsko komisijo, Evropsko obrambno agencijo (angleško European Defence Agency – EDA), Natom ter Ministrstvom za obrambo.

Vodja Programa Evropske unije za obrambne inovacije (angleško The EU Defence Innovation Scheme – EUDIS) iz Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje Evropske komisije Kristine Rudzite je v predstavitvi povzela časovni razvoj programov in instrumentov Evropske unije za obrambno-varnostno področje, od Evropskega obrambnega sklada (angleško European Defence Fund – EDF), Programa evropske obrambne industrije (angleško European Defence Industry Programme – EDIP) do marca letos sprejete Bele knjige o evropski obrambi – Pripravljenost za leto 2030 (Načrt ReArm Evrope) in Evropskega sklada za konkurenčnost (angleško The European Competitiveness Fund – ECF). Posebej se je osredotočila na vlogo Evropskega obrambnega sklada in na novo pobudo Program Evropske unije za obrambne inovacije, ki skupaj oblikujeta osrednji finančni mehanizem Evropske unije za razvoj obrambnih tehnologij in spodbujanje sodelovanja med državami članicami. Evropski obrambni sklad, vreden 7,3 milijarde evrov, je namenjen raziskavam in razvoju na obrambnem področju, novi Program Evropske unije za obrambne inovacije s proračunom 1,5 milijarde evrov pa je posebej prilagojen malim in srednje velikim podjetjem ter novim igralcem na obrambnem trgu.

Direktorica za raziskave, tehnologijo in inovacije pri Evropski obrambni agenciji Nathalie Guichard je predstavila delovanje te medvladne agencije držav članic Evropske unije ter njenih 15 skupin za tehnološke zmogljivosti (angleško Capability Technology Groups – CapTechs), ki so usmerjene v zapolnjevanje vrzeli v zmogljivostih. Kot primer je v okviru skupine za energijo in okolje navedla projekt E+ZERO, katerega cilj je razviti energijsko pozitivne in ničemisijske hitro premestljive stavbe. V njem je slovenski grozd TECES vodilni partner, slovensko obrambno ministrstvo pa opravlja koordinacijsko vlogo. Predstavila je tudi drugo fazo projekta Jata biomimetičnih (bioničnih) podvodnih plovil za podvodno obveščanje, nadzor in izvidovanje (angleško Swarm of Biomimetic Underwater Vehicles for Underwater Intelligence, Surveillance and Reconnaissance – SABUVIS II), v katerem poleg Slovenije sodelujejo še Nemčija, Poljska in Portugalska. V nadaljevanju je povzela glavne značilnosti vozlišča za evropske obrambne inovacije (angleško Hub for EU Defence Innovation – HEDI), ki je posebej primerno za majhna in srednje velika podjetja z željo po hitrem razvoju izdelkov za dvojno rabo, saj vozlišče združuje raziskovalce, industrijo, startupe in vojske kot končne uporabnice.

Direktorica Natovega regionalnega pospeševalnika obrambnih inovacij za severnoatlantsko območje v Estoniji (angleško Defence Innovation Accelerator for the North Atlantic – DIANA) Kadri Tammai je poudarila, da pospeševalnik združuje inovacije, tehnologijo in podjetništvo za varnejšo prihodnost Evrope, ter ga označila za prelomnico na področju obrambne industrije držav članic Nata. Kot je dejala, je obrambna industrija nekoč veljala za gonilo inovacij in razvoja, danes pa veliko vrhunskih tehnologij nastaja v civilnem okolju, od koder jih lahko prenesemo v obrambno okolje. Program DIANA izrazito pospešuje razvoj tehnologij z visokim tehnološkim pragom oziroma tako imenovanih »deep tech« rešitev za dvojno rabo – od umetne inteligence in robotike do kibernetske varnosti in energetike. Startupi v pospeševalniku dobijo finančno podporo ter dostop do vojaških uporabnikov in mentorjev, ohranijo pa svojo intelektualno lastnino. Pobuda krepi zaupanje med raziskovalci, industrijo in obrambo ter spodbuja kulturo agilnih inovacij, pri čemer se je cikel od ideje do razvoja izdelka in njegovega testiranja pri uporabnikih dramatično skrajšal na dve leti.

»Zaradi spremenjenih varnostnih razmer tudi Slovenija namenja več sredstev za obrambo, pri čemer jih je letos kar desetkrat več kot leta 2022 namenjenih tudi raziskavam in razvoju,« je dejala dr. Liliana Brožič iz Direktorata za logistiko Ministrstva za obrambo. Z dvema odstotkoma obrambnega proračuna Slovenija zagotavlja dogovorjeni delež za raziskave in razvoj. Kot je poudarila dr. Brožič, je v navedenem obdobju na področju raziskav in razvoja opazno povečano sodelovanje med ministrstvom, slovenskimi malimi in srednje velikimi podjetji, univerzami, testnimi centri in startupi, Grozdom obrambne industrije in drugimi deležniki. Sodelovanje se krepi tudi z vključevanjem v mednarodno okolje in v pobude, kot so Natova organizacija za znanost in tehnologijo (angleško The NATO Science and Technology Organization – STO), pospeševalnik DIANA ter v okviru Evropske unije programi Evropske obrambne agencije in Evropskega obrambnega sklada. Za uspešen razvoj v prihodnje so po njenih besedah pomembni stabilno financiranje raziskav in razvoja, krepitev sodelovanja med ministrstvom, znanostjo in industrijo, ustrezna raziskovana infrastruktura, kakovostni kadri z novim (vojaškim) znanjem, pametna strategija z jasno opredeljenimi prednostnimi nalogami, integracija in povezljivost z mednarodnim okoljem ter druženi vpliv, ki mora podpirati digitalno transformacijo, podnebne spremembe, socialno vključenost in višjo kakovost bivanja.

Prof. dr. Franci Pušavec, prodekan za znanstveno raziskovalno dejavnost in mednarodno sodelovanje ljubljanske Fakultete za strojništvo, ki ima bogate izkušnje z delovanjem vozlišč, povezovanjem izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s podjetji ter delovanjem v mednarodnem okolju, je podrobneje predstavil vključevanje fakultete v raziskovalne in aplikativne projekte.

Drugi panel je bil namenjen vlogi umetne inteligence na obrambnem področju. Predstavniki domačih in tujih podjetij so govorili o razvoju realističnih in prilagodljivih učnih okolij in operativnih scenarijev za treninge in simulacije, ki omogočajo boljšo pripravljenost deležnikov na raznovrstne in kompleksne varnostne situacije. Nastopajoči, med njimi tudi predstavnika dveh fakultet ljubljanske univerze, so spregovorili še o uporabi avatarjev za trening neposredne komunikacije v sovražnih situacijah ter o naprednih rešitvah umetne inteligence za situacijsko zavedanje, ki omogočajo sprejemanje odločitev glede na kritične situacije.