Udeležba na letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Skupine Svetovne banke

Letno zasedanje MDS in SSB, ki poteka vsako jesen, združuje ministre za finance in guvernerje centralnih bank držav članic, predstavnike mednarodnih organizacij, vodilne iz zasebnega sektorja ter civilne družbe. Ključna foruma zasedanja sta Odbor MDS za mednarodne denarne in finančne zadeve (IMFC) ter Razvojni Odbor SSB (angleško Development Committee), ki razpravljata o gospodarskih razmerah, napredku pri delu obeh institucij ter o globalnih razvojnih in finančnih izzivih.

Osrednja tema letošnjega letnega zasedanja SSB in MDS so bili ključni globalni izzivi, povezani z upočasnjeno gospodarsko rastjo, naraščajočimi fiskalnimi pritiski ter potrebo po učinkovitejši podpori državam v razvoju. Razprave so poudarile pomen pospeševanja napredka pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, krepitve odpornosti gospodarstev na podnebne in geopolitične šoke ter zagotavljanja stabilnosti v razmerah povečane dolžniške ranljivosti. Vodstvi obeh institucij sta skupaj s finančnimi ministri in guvernerji centralnih bank izpostavili potrebo po okrepljenem mednarodnem sodelovanju pri zmanjševanju revščine, spodbujanju vključujoče rasti ter izboljšanju učinkovitosti razvojnega financiranja. Posebna pozornost je bila namenjena vlogi zasebnega sektorja pri mobilizaciji dodatnih finančnih virov, zlasti za blaženje podnebnih tveganj in podporo energetski tranziciji. V tem okviru so potekale razprave o nadaljnji reformi večstranskih razvojnih bank in izboljšanju finančnih instrumentov, da bi se učinkoviteje odzvali na potrebe najbolj ranljivih držav, ki se še vedno soočajo z visokimi ravnmi dolga, inflacijo in socialno-ekonomskimi pritiski.

Tako kot v Sloveniji tudi v evrskem prostoru ostajajo prisotni negotovost in tveganja, povezana z vztrajnimi geopolitičnimi napetostmi ter neenotnim gospodarskim okrevanjem. Gospodarska rast v Sloveniji se je v prvi polovici leta nekoliko umirila, vendar ostaja blizu povprečja evrskega območja in stabilna. Inflacija se je nadalje umirila in se približuje ciljni ravni, kar spodbuja zaupanje potrošnikov ter omogoča bolj predvidljivo okolje za podjetja. Kljub temu so prisotna negativna tveganja, povezana predvsem z razmerami na energetskih in finančnih trgih ter z zunanjetrgovinskimi negotovostmi. Možnosti za višjo gospodarsko rast od napovedane izhajajo zlasti iz učinkovite izvedbe investicijskih projektov, financiranih iz evropskih sredstev, in nadaljnjega izvajanja reform, usmerjenih v povečanje produktivnosti in dolgoročno javnofinančno vzdržnost. Predstavniki MDS in SSB so ob tokratnih pogovorih pozdravili dobro vodenje ekonomskih politik, napredek pri postopni fiskalni konsolidaciji ob ohranjanju visoke ravni javnih investicij ter poudarili pomen nadaljnje krepitve odpornosti gospodarstva. Posebej so izpostavili ukrepe, povezane z obnovo po naravnih nesrečah, energetsko preobrazbo ter prilagajanjem na vplive globalnih geopolitičnih nestabilnosti in sprememb v trgovinskih politikah.

V okviru razvojnih razprav v Skupini Svetovne banke (SSB), kjer minister Boštjančič nastopa kot guverner Slovenije, so razpravljali o vlogi SSB pri spodbujanju globalnega gospodarskega razvoja v prihodnjih letih. Posebna pozornost je bila namenjena nujnim ukrepom za bistveno povečanje financiranja in odzivanja na aktualne razvojne izzive, pri čemer ima SSB ključno vlogo pri odpravi globalne revščine in doseganju trajnostnega razvoja. Razvojni odbor, na katerem sodelujejo ministri za finance držav članic kot guvernerji v SSB, je nadaljeval razpravo o osrednji vlogi ustvarjanja kakovostnih delovnih mest pri zmanjševanju revščine in spodbujanju trajnostne rasti v državah v razvoju. Te države imajo velik potencial – mlado in vse bolj izobraženo prebivalstvo, bogate naravne vire ter možnosti za razvoj agroživilstva, proizvodnje in obnovljivih virov energije. V naslednjem desetletju bo na trg dela vstopilo 1,2 milijarde mladih, za katere bo treba ustvariti priložnosti za zaposlitev, da se preprečijo družbena nestabilnost, revščina in migracijski pritiski.

Slovenija podpira glavne usmeritve SSB in posebej podpira zagotovitev strateške usmerjenosti virov tam, kjer so potrebe največje, kar naj bi okrepilo financiranje najmanj razvitih držav ter okrevanje držav, prizadetih zaradi konfliktov in drugih zunanjih šokov. Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v državah v razvoju so potrebna znatna finančna sredstva, ki jih mednarodne finančne institucije same ne morejo zagotoviti, zato Slovenija kot ključno vidi spodbujanje mobilizacije domačih virov ter investicij zasebnega sektorja. Slovenija podpira strateški pristop SSB, ki s povezovanjem javnih in zasebnih virov omogoča večjo mobilizacijo kapitala, spodbuja podjetništvo ter izboljšuje dostop do financiranja podjetij.