25 let Evropske konvencije o krajini

20. 10. 2025

Ministrstvo za naravne vire in prostor

Na današnji dan pred 25 leti je bila v Firencah odprta za podpis Evropska konvencija o krajini, ki jo je pripravil Svet Evrope. Med njenimi prvimi podpisnicami je bila tudi Slovenija, ki je konvencijo ratificirala 15. julija 2003 v Državnem zboru Republike Slovenije. Konvencija je stopila v veljavo 1. marca 2004, danes pa jo je ratificiralo že 41 držav.

Konvencija opredeljuje krajino kot »območje, kot ga zaznavajo ljudje in katerega značilnosti so plod delovanja in medsebojnega vplivanja naravnih in/ali človeških dejavnikov«. Pogodbenice so se zavezale k varstvu, načrtovanju in upravljanju vseh krajin, ne glede na njihovo ohranjenost ali kakovost.

Ob 25. obletnici bodo države pogodbenice 28. oktobra 2025 v Firencah sodelovale na neformalni ministrski konferenci, kjer bodo sprejele ministrsko deklaracijo o strateški viziji za izboljšanje kakovosti krajin, spodbujanje večstranskega sodelovanja ter učinkovito izvajanje konvencije in njeno vključevanje v nacionalne politike.

Slovenija zelo aktivno sodeluje s Svetom Evrope na področju krajine in je v več kot dvajsetletnem obdobju pomembno prispevala svoja strokovna znanja in izkušnje. Leta 2006 je izvedla 4. redno mednarodno konferenco Sveta Evrope za izvajanje konvencije z naslovom Krajina in družba, vodila številne strokovne projekte in aktivnosti ter imela vodilno vlogo v sekretariatu konvencije pri izvajanju njenih načel in ciljev. Slovenija je na ravni Evrope prepoznana kot država z naprednim pristopom k varstvu, razvoju in upravljanju krajin.

Slovenski projekti so v preteklih letih prejeli več priznanj Sveta Evrope za krajino:

2008–2009: Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji,
2010–2011: Mi urejamo krajino – ozaveščevalno-izobraževalni projekt,
2023–2024: Izhodišča za krajinsko politiko Slovenije – priznanje za zgleden dosežek (Exemplary Achievement).

Določila konvencije so vključena v številne slovenske pravne akte ter v strateške in razvojne dokumente: v Zakon o urejanju prostora, Zakon o ohranjanju narave, Zakon o varstvu kulturne dediščine, Zakon o kmetijskih zemljiščih in Zakon o gozdovih. Krajina je umeščena tudi v Resolucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050, kjer je obravnavana skozi zasnovo zelene infrastrukture in prepoznavne krajinske značilnosti, ter v Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri 2021« kjer je ohranjanje kmetijske krajine navedeno med specifičnimi cilji na področju trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in javnimi dobrinami.

Kot razvojni vir je krajina opredeljena tudi v Strategiji razvoja turizma 2022–2028, ki predvideva pripravo in implementacijo načrta ohranjanja in oživljanja značilnih elementov krajin Slovenije ter njihovo vključevanje v turistične produkte in ukrepe za izboljšanje krajine v destinacijah.

Kljub številnim razvojnim pritiskom in spremembam slovenska krajina še naprej zagotavlja kakovostno bivalno okolje in predstavlja pomemben razvojni potencial države, regij, občin, podjetij in posameznikov. Ohranjene izjemne krajine, prepoznavne krajinske prvine in vzorci so ključni nosilci prostorske identitete in prepoznavnosti Slovenije.

V letu 2024 je Slovenija prenovila regionalno razdelitev krajinskih tipov in izjemnih krajin ter jih digitalizirala, kar predstavlja pomembno strokovno podlago za načrtovanje, varstvo in upravljanje krajin pri pripravi regionalnih prostorskih planov, občinskih prostorskih aktov ter drugih dokumentov, ki obravnavajo krajino.