Urbana konferenca: prilagajanje naselij na podnebne spremembe – operativni ukrepi in sodelovanje

Na konferenci, ki sta jo soorganizirala Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Združenje mestnih občin Slovenije, gostila pa Mestna občina Kranj, so obravnavali vpliv podnebnih sprememb na naselja ter iskali poti do odpornejšega in trajnostno načrtovanega urbanega okolja. Sodelujoči so izpostavili pomen sodelovanja med državo, občinami, stroko in prebivalci pri iskanju rešitev za mesta prihodnosti – odporna, pravična in povezana.

Konference so se poleg predavateljev udeležili minister za naravne vire in prostor Jože Novak, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev dr. Nataša Bratina in župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.  Podnebne spremembe vse pogosteje povzročajo vročinske valove, neurja in poplave, pri čemer so mesta posebej izpostavljena.

»Mesta so še posebej ranljiva. Gostota prebivalstva, beton, neprepustne površine, pomanjkanje zelenih površin in zastarela infrastruktura ustvarjajo okolja, ki toploto zadržujejo, ne pa odvajajo. Dogodki iz leta 2023 so nas spomnili, kako krhka je naša varnost – poplave in plazovi so prizadeli dve tretjini države, ljudem pa odnesli ceste, domove in občutek varnosti. A hkrati so pokazali nekaj drugega: da solidarnost, strokovnost in premišljeno načrtovanje lahko prinesejo spremembe,« je poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter opozoril, da časa za ne ukrepanje ni več.

 Danes je trenutek, da tudi ostale mestne občine izzovemo, naj s konkretnimi dejanji pokažejo, kako se prilagajajo novim razmeram – z načrtnim, zelenim in vključujočim razvojem.
- minister za naravne vire in prostor Jože Novak

Generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev dr. Nataša Bratina  je izpostavila naslednja vprašanja: kako priti do usmeritev kako lahko s pomočjo zeleno modre infrastrukture, učinkovitih zelenih sistemov mest, trajnostnega urbanističnega in arhitekturnega načrtovanja, inženirskih ukrepov in raznolikih inovativnih ukrepov, ali ukrepov naših prednikov, ki smo jih nekoč uporabljali, pa so šli že v pozabo, zmanjšamo tveganja, naredimo mesta odporna in odprte površine več-funkcionalne in s tem izboljšamo rabo, kakovost bivanja. Pri vseh teh implementacijah je interdisciplinarno sodelovanje stroke in resorjev ključnega pomena.

Ko govorimo o prilagajanju, mislimo na celovit družbeni proces, s katerim se skupnosti prilagajajo na že prisotne spremembe podnebja. Cilj je zmanjšati ranljivost in hkrati povečati odpornost naravnih in grajenih sistemov in ljudi. Prilagoditev pomeni spremembe v načinu načrtovanja in urejanja prostora in načina bivanja ljudi. Namesto neprepustnih tlakovanih površin potrebujemo več raščenega terena (raztlakovanje), zelenih površin in pokritost s krošnjami dreves, ki blažijo toplotne obremenitve.
- generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev dr. Nataša Bratina

Poudarila je, da v mestih se to kaže skozi zmanjšanje rabe fosilnih goriv, prehod na obnovljive vire energije, gradnjo energetsko učinkovitih stavb ter uporaba naravnih materialov; uveljavljanje trajnostne mobilnosti, kjer imajo prednost pešci, kolesarji in javni prevoz; zagotavljanje do 40 odstotkov javnih zelenih površin povezanih v sistem mesta. Ob tem je še posebej izpostavila da je, pri pripravi ukrepov prilagajanja in ukrepov za omilitev posledic podnebnih sprememb, treba naslavljati vzroke, ne le posledice.

Navedla je, da je Direktorat za prostor in graditev dejaven v pripravi različnih nalog in ukrepov, ki bodo ključni za uspešno prilagajanje naših naselij na podnebne spremembe. Med njimi so pomembni projekti, kot so: Prilagajanje naselij na podnebne spremembe, Ocena podnebne ranljivosti za mesta in druga urbana naselja, Krepitev upravljanja in vzdrževanja zelenih površin in mestnih sistemov in Priprava Načrta za obnovo narave v mestih.

Zaključne misli je strnila, da je priložnost prisluhniti odličnim strokovnjakom in predstavnikom različnih strokovnih področij. Sodelovanje je ključnega pomena, saj lahko samo skozi povezovanje različnih disciplin in pristopov razvijemo učinkovite rešitve, ki bodo mestom in prebivalcem omogočile ustrezne rešitve in boljše življenje. Spodbujamo interdisciplinarni pristop.

V pozdravnih nagovorih so bili enotni z gostiteljem, županom Mestne občine Kranj Matjažem Rakovcem, da vse pogostejši vremenski ekstremi postajajo nova realnost, na katero moramo biti kot družba sistemsko pripravljeni.

Kranj želimo razvijati kot mesto, ki diha z naravo – kot mesto, ki zna združiti urbani razvoj in podnebno odgovornost. To je smer, v katero gremo, in pri kateri bomo vztrajali. Moje priporočilo ostalim občinam je: začnite z majhnimi, a vidnimi koraki. Vsako drevo, vsaka nova zelena površina, vsaka zadrževalna rešitev je del večje zgodbe. Pomembno je, da greste naprej – skupaj z ljudmi in z jasnim ciljem.
-župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec

prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je poudarila nujnost prilagajanja mest na podnebje, kot tudi sprejetja ukrepov blaženja (saj gre za zaščito življenj in zdravja prebivalcev), ohranjanja infrastrukture in ekonomije, preprečevanja migracij in socialne neenakosti ter nenazadnje usklajevanja z zakonodajo in trajnostnimi cilji. Integracija zelene infrastrukture, pametnega načrtovanja, učinkovitega upravljanja vode ter vključevanja skupnosti so ključni stebri uspešne prilagoditve in blaženja vplivov.

mag. Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo, oceanografijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ARSO je predstavila trend podnebnih sprememb v prihodnosti. V Sloveniji je v zadnjih 40-ih letih temperatura narasla že za 2,5 °C. Vročinski valovi so bolj pogosti in daljši. Rast temperature v prihodnjih desetletjih je odvisna izpustov toplogrednih plinov, vsekakor pa bo še naraščala: od 1 do 6 °C. Manj imamo poletnih padavin, več je padavin pozimi, pri tem vedno manj snega, kar bo povečalo tveganje za zimske poplave. V poletnem času pa narašča nevarnost suše. V obalnih mestih se bo zaradi dviga morske gladine tveganje za poplavljanje morja do sredine stoletja povečalo za en velikostni razred - stoletni dogodki bodo postali desetletni dogodki.

V nadaljevanju so vpliv in problematiko podnebnih sprememb na naselja ter iskanje poti do odpornejšega okolja obravnavali naslednji:

Žiga Malek in dr. Mojca Golobič z Biotehnične fakultete, Aleksandra Ažman in mag. Špela Planinšek, Skupna služba varstva okolja MOK, dr. Petra Vertelj Nared z LUZ in dr. Maja Simoneti z IPOP, Barbara Mušič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.

Sklopu ukrepov kohezije za boljše prilagajanje naselij na podnebne spremembe so predstavili:

Martina Repnik, predstavnica Evropske komisije DG Regio, mag. Mojca Aljančič, direktorica Direktorata za kohezijo, Miran Košpenda, sekretar Združenja mestnih občin Slovenije ter dr. Jernej Červek, MNVP, ki  pojasnil, da Ministrstvo za naravne vire in prostor v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 izvaja ukrepe za izboljšanje zelene infrastrukture v mestih, ki se financirajo preko mehanizmov celostnega teritorialnega razvoja (CTN) in dogovorov za razvoj regij (DRR). Zelena infrastruktura v urbanih območjih pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja in okolja.

Urbana konferenca se je sklenila z okroglo mizo, na kateri so sodelovali dr. Nataša Bratina, dr. Maja Simoneti, Dejan Crnek, dr. Igor Bizjak, mag. Saša Heath – Drugovič, Mojca Aljančič in Matjaž Rakovec. V konstruktivni razpravi so udeleženci predstavili svoja videnja prihodnosti mest v času podnebnih sprememb, se ozrli na predavanja strokovnjakov ter poudarili pomen zavedanja sprememb in nujnost takojšnjega sistemskega odziva nanje. Izpostavili so pomen sodelovanja in projektnega pristopa, ki ga zahtevajo izzivi podnebnih sprememb, ter potrebo po sledenju smernicam Evropske komisije pri razporejanju in črpanju finančnih sredstev. Strinjali so se, da je Urbana konferenca dragocena platforma za izmenjavo znanj, izkušenj in dobrih praks ter spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja med ministrstvi, občinami, stroko in drugimi deležniki.

Ekstremne temperaturne razlike, poplave, suše, vročinski valovi in neurja nas vsak dan opominjajo, da moramo upravljanje z vodo in prostorom postaviti v samo središče prostorskega in razvojnega načrtovanja.

Sklepne besede uspešnega dogodka so bile: sodelovanje, interdisciplinarnost, zeleno, odločno, povezano in ambiciozno, ukrepanje konkretno zdaj. Primeri dobre prakse iz Slovenije so zgled za več nadaljnjih dejanj in izvedb za odporna mesta.

Naslednja dogodka na temo prilagajanje naselij na podnebne spremembe bosta 9. decembra 2025 – na enem izmed rednih dogodkov POGOVORI STROKE, ki jih organizira Direktorat za prostor in graditev, in javna predstavitev zaključkov naloge Prilagajanje mest in naselij na podnebne spremembe (Urbanistični inštitut, s fakultetami Univerze v Ljubljani in eksperti z interdisciplinarnih področij) marec 2026.