Finančni petek: Evropska sredstva

Obliki financiranja iz skladov kohezijske politike in iz Mehanizma za okrevanje in odpornost se med seboj pomembno razlikujeta po namenu, časovnem okviru in načinu izvajanja.

Sredstva iz skladov kohezijske politike

So tradicionalna evropska sredstva, namenjena zmanjševanju razvojnih razlik med regijami EU. Podpirajo investicije v infrastrukturo, okolje, podjetništvo, raziskave in zaposlovanje. V Sloveniji se črpajo prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Sklada za pravičen prehod (SPP), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in Kohezijskega sklada. Projekti, financirani iz teh sredstev, so običajno večletni in zahtevajo sodelovanje oziroma udeležbo države ali občin pri financiranju.

Sredstva iz Mehanizma za okrevanje in odpornost

So največji del NextGenerationEU – leta 2020 dogovorjenega začasnega instrumenta, namenjenega ublažitvi posledic pandemije covida-19 za državljane in podjetja ter okrepitvi odpornosti EU in držav članic na prihodnje pretrese.

Namen mehanizma je financiranje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost (NOO), ki so jih pripravile države članice. Finančna podpora iz mehanizma za okrevanje in odpornost se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi (tako je tudi pri večini programov kohezijske politike), pa tudi s posojili (t. i. povratnimi sredstvi), ki jih morajo odplačati države članice.

Evropska komisija je ta teden podala predhodno pozitivno oceno četrtega zahtevka za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Ocenila je, da je Slovenija izpolnila vseh 27 mejnikov in ciljev četrtega zahtevka za plačilo. Na tej podlagi bo država letos prejela skoraj 440 milijonov evrov.

Po prejemu sredstev četrtega zahtevka za plačilo bo Slovenija beležila 69-odstotni priliv razpoložljivih sredstev oziroma 1,54 milijarde evrov, od tega 1,07 milijarde nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde evrov posojil. Za izvedbo naložb je angažiranih več kot 1360 projektov po vsej Sloveniji.