17. oktober – mednarodni dan nesnovne kulturne dediščine
Varovanje nesnovne dediščine ni zgolj ohranjanje preteklosti, temveč naložba v prihodnost, ki krepi identiteto, solidarnost in spoštovanje kulturne raznolikosti.
Slovenija se že vrsto let aktivno vključuje v varovanje nesnovne kulturne dediščine na nacionalni in mednarodni ravni. V nacionalni register, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, je trenutno vpisanih 135 enot in več kot 400 nosilcev. Med njimi so denimo klekljanje čipk, čebelarstvo, sokolarstvo, petje partizanskih pesmi, reja lipicancev ter druge raznolike in bogate dediščinske prakse, ki zaznamujejo naš kulturni prostor. Dediščina je v nacionalnem registru razvrščena v pet zvrsti, ki odražajo njeno vsebinsko in funkcionalno raznolikost: gospodarska znanja in veščine (53 enot), šege in navade (40 enot), uprizoritve in predstavitve (17 enot), ustno izročilo in ljudsko slovstvo (11 enot), znanja o naravi in okolju (14 enot). Ta razdelitev lepo pokaže, da nesnovna dediščina ni le kulturna, temveč tudi ekološka, socialna in gospodarska vrednota, ki povezuje preteklost z izzivi sodobnosti.
Sedem slovenskih enot dediščine je vpisanih tudi na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, kar priča o prepoznavnosti slovenske kulturne dediščine tudi v kontekstu Unescove konvencije iz leta 2003. Med njimi so prepoznavne vseslovenske prakse kot sta čebelarstvo ali klekljanje, kot tudi večnacionalni vpisi babištva ali veščine suhozidne gradnje.
V zadnjem letu na Ministrstvu za kulturo v sodelovanju s partnerskimi inštitucijami, strokovnjaki ter nosilci poteka proces priprave večnacionalnega predloga za vpis alpske prehranske dediščine v Unescov Register dobrih praks za varovanje nesnovne kulturne dediščine. Projekt, ki temelji na Listini alpske prehranske dediščine, izpostavlja znanja, veščine, šege in navade, povezane s prehrano v alpskem prostoru. Vključuje sodelovanje med državami in lokalnimi skupnostmi ter krepi identiteto alpskih območij, spodbuja trajnostni razvoj in promocijo lokalnih znanj.
V času družbenih in podnebnih kriz ima nesnovna kulturna dediščina posebno vlogo. Ponuja trajnostne prakse, lokalna znanja in skupnostne vrednote, ki krepijo odpornost in povezanost. Podnebne spremembe posredno vplivajo na vitalnost nesnovne dediščine s spreminjanjem okolja, kontekstov in pogojev njene obstojnosti. Kljub ranljivosti dediščinskih praks spričo hitrega tehnološkega razvoja in vzporednih družbenih sprememb je živa dediščina tudi dragocen vir in navdih, skrbi za povezanost skupnosti, zdravje in dobrobit, ustvarjalnost in gospodarsko spodbudo, trajnostni turizem. Ravno zato želimo nesnovno kulturno dediščino varovati in razvijati, s tem zagotavljati pogoje za njeno obstojnost in relevantnost, obenem pa spodbujati tudi njene ustvarjalne prilagoditve za potrebe sodobnega človeka in skupnosti.
Pri Unescu so pripravil tudi spletno stran, posvečeno praznovanju mednarodnega dneva (v angleščini).