Poslanica ob mednarodnem dnevu boja proti revščini

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije bi bilo tveganje revščine, brez upoštevanja socialnih transferjev, v letu 2024 izpostavljenih 21,2 odstotka prebivalstva Slovenije oziroma 444.000 oseb.

Slovenija ima najnižjo stopnjo revščine otrok v Evropski uniji

Slovenija je med 39 državami članicami Evropske unije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) v zadnjem desetletju dosegla največji napredek pri zmanjševanju števila otrok, ki živijo v revščini. Revščina otrok je bila zmanjšana skoraj za tretjino (Unicef). Slovenija tako po podatkih Eurostata že vrsto let beleži najnižjo stopnjo revščine in socialne izključenosti otrok med vsemi državami članicami EU. To je posledica ustreznih socialnih politik (tudi višanja minimalne plače in denarnih socialnih pomoči). Tudi v prihodnje bomo vse napore usmerili v krepitev podpornih sistemov pomoči, da bo število socialno izključenih otrok v Sloveniji še naprej iz leta v leto manj.

S sprejetim Akcijskim načrtom Jamstvo za otroke 2022 – 2030 si prizadevamo dvigniti stopnjo blaginje otrok in okrepiti njihovo zaščito in varstvo. Skupaj z drugimi resorji smo pripravili nabor ukrepov, da bodo tudi otroci iz ranljivih družin enakovredno dostopali do osnovnih storitev predšolske vzgoje in varstva, izobraževanja (vključno s šolskimi dejavnostmi), široko dostopnega zdravstvenega varstva ter učinkovitega dostopa do zdrave prehrane in ustrezne nastanitve.       

V času draginje smo sprejeli Zakon o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje in izplačali draginjski otroški dodatek, ki je dosegel več kot 327.000 otrok v skupni vrednosti 56,5 milijona evrov.

Za krepitev socialne varnosti in pomoč najbolj ranljivim

Pomemben dejavnik za blaženje tveganja revščine in s tem ohranitev ugodnega položaja posameznikov so učinkoviti socialni transferji, s katerim se gospodinjstvom in posameznikom dodelijo ugodnosti za njihovo razbremenitev zaradi določenih tveganj ali potreb. Odvisno od tega, ali posamezniki prispevajo v zavarovanje, so transferji razvrščeni v pravice iz zavarovanj (na primer nadomestilo za brezposelnost) in prejemke, za katere se ne plačujejo prispevki (pravice iz javnih sredstev).

Poleg denarnih pomoči (denarna socialna pomoč, izredna denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek, državna štipendija, posmrtnina, pogrebnina) imajo pomemben vpliv tudi prejemki v naravi (znižano plačilo vrtca, subvencija prehrane učencem za malico in kosilo ter dijakom za malico, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravica do plačila obveznega zdravstvenega prispevka). Na ministrstvu smo tudi pripravili Vodnik po socialnih pravicah, ki posameznikom in gospodinjstvom v stiski pomaga, da ugotovijo, do katerih denarnih prejemkov, subvencij in znižanih plačil so upravičeni in kako lahko svoje pravice uveljavijo. 

Z novelo Zakona o štipendiranju lahko dijaki in študenti iz socialno šibkejših okolij, ki dosegajo izjemne dosežke, istočasno prejemajo državno in Zoisovo štipendijo. To je v šolskem letu 2024/2025 omogočeno približno 4.000 dodatnim prejemnikom državnih štipendij.

Ministrstvo najbolj ogroženim osebam z evropskimi sredstvi zagotavlja nefinančno pomoč v obliki paketov s prehranskimi izdelki in s sofinanciranjem različnih spremljevalnih ukrepov, ki spodbujajo njihovo socialno vključevanje. Od leta 2024 je ministrstvo v okviru Programa ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti v Sloveniji v obdobju 2021-2027 upravičencem Rdečemu križu Slovenije – Zveza združenj, Slovenski karitas in Mladinskemu centru Prlekije - združenje NVO - so.p. dobavilo 5.830.992 kg/l prehrambnih izdelkov za socialno in materialno najbolj ogrožene osebe. V letu 2024 je pomoč v hrani prejelo 124.526 oseb, največ žensk in starejših od 65 let. Pomoč v okviru Programa ESS+ bo ministrstvo zagotavljalo tudi v prihodnje.  

Socialnovarstveni programi, ki so namenjeni preprečevanju in reševanju socialnih stisk ranljivih skupin prebivalstva, predstavljajo pomembno dopolnitev socialnovarstvenih storitev, zato jim na ministrstvu posvečamo posebno pozornost. Za izvajanje socialnovarstvenih programov smo od leta 2022 do 2025 zagotovili 28 odstotkov več sredstev, kar pomeni 6,1 milijona evrov več kot v začetku mandata. S tem smo omogočili dvig plač zaposlenih v teh programih (v povprečju za 16,6 odstotka) in razširili mrežo programov s 180 na 206, s čimer smo izboljšali njihovo dostopnost za ranljive skupine.

Na področju socialne zakonodaje bomo s ciljem zmanjševanja revščine uredili pogostejše izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov, kar naj bi pomembno vplivalo na višino socialnovarstvenih prejemkov. Ministrstvo razmišlja tudi o prenovi metodologije izračunavanja minimalnih življenjskih stroškov.

Ukrepi za dostojnejše plačilo

Od leta 2011 do 2017 se je minimalna plača povečala za 17,4 odstotka, v zadnjih petih letih pa za 42,7 odstotka. Samo v letu 2023 je zrasla za 12 odstotkov, leta 2024 za 4,2 odstotka in leta 2025 za 1,9 odstotka. Zvišanju minimalne plače je sledil tudi dvig najnižjih bruto urnih postavk dijakov, študentov in upokojencev, ki opravljajo začasno ali občasno delo.

Določili smo tudi višjo izhodiščno plačo za udeležence javnih del, tako da je najnižje plačilo zdaj enako višini minimalne plače, zvišali pa smo tudi nadomestilo plače agencijskim delavcem v času nezagotavljanja dela. Pred tem so bili agencijski delavci upravičeni samo do 70 odstotkov minimalne plače, nadomestilo smo izenačili z vsemi ostalimi delavci in zdaj znaša 80 odstotkov delavčeve plače.

Ukrepi za dostojnejšo starost

V aktualnem mandatu smo z namenom naslavljanja stisk upokojencev in uživalcev nadomestil in zmanjševanja tveganja njihove socialne izključenosti zaradi (nedavne) draginje ter v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi sprejeli vrsto interventnih in sistemskih ukrepov:

• ukrep izplačila energetskega dodatka v višini 200 evrov za uživalce pokojnin, ki so prejemniki denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, ter za invalide I. kategorije po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (PIZ), ki nimajo pravice do pokojnine,
• začasni ukrep izplačila povečanega dela prejemkov upokojencem in prejemnikom nadomestil v višini 4,5 odstotka za november in december 2022,
• začasni ukrep izplačila povečanega dela prejemkov za 1,8 odstotka za november in december 2023,
• izplačilo zimskega letnega dodatka v decembru 2023 v višini 40 odstotkov predhodno izplačanega letnega dodatka.

S sprejemom novele Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N) se od 1. januarja 2024 vdovam in vdovcem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine in pogoje za pridobitev pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, zagotavlja vdovska pokojnina v višini seštevka zneska lastne starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter zneska osnove za odmero vdovske pokojnine, vendar največ do višine zagotovljene pokojnine. Tako bi v primeru, ko sta zakonca prejemala vsak 400 evrov pokojnine, po prej veljavni zakonodaji vdova prejela 442,33 evra, medtem ko po novi zakonodaji prejema zagotovljeno vdovsko pokojnino v višini zneska zagotovljene pokojnine, ki trenutno znaša 781,94 evra. Zagotovili smo tudi višjo osnovo in posledično višjo pokojnino za delovne invalide s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in so prejemali delno nadomestilo ali delno invalidsko pokojnino.

Na gmotni položaj uživalcev pravic iz PIZ poleg naštetih ukrepov vpliva tudi redno izplačevanje letnega dodatka in redno usklajevanje pokojnin. Uskladitve pokojnin, izvedene v mandatu aktualne vlade, so bile naslednje:

• uskladitev v letu 2023 je znašala 5,2 odstotka,
• uskladitev v letu 2024 je znašala 8,8 odstotka (že v januarju 2024 so se pokojnine predčasno delno uskladile v višini 8,2 odstotka, naknadno pa je v mesecu februarju, ko so bili uradno znani podatki o rasti plač in cen življenjskih potrebščin, je sledila še dokončna redna uskladitev pokojnin v skladu s sistemskim zakonom – v februarju se je tako poračunala tudi razlika do polne redne uskladitve v višini 0,6 odstotka tudi za mesec januar),
• uskladitev v letu 2025 je znašala 4,5 odstotka.  

Med ključnimi ukrepi je pokojninska reforma. Gre za eno ključnih reform vlade, s katero zagotavljamo dolgoročno stabilnost sistema ob zagotavljanju dostojnejših pokojnin. Temeljna cilja reforme sta vila pripraviti sistem na demografski prehod in izboljšati blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev.

Za izboljšanje blaginje prihodnjih upokojencev z reformo zvišujemo odmerni odstotek na 70 odstotkov. Posebno pozornost namenjamo ranljivim skupinam, med drugim se za 22 odstotkov zvišujejo najnižje invalidske pokojnine, zvišujejo se vdovske in družinske pokojnine. Za obstoječe upokojence se uvaja zimski dodatek, ki bo predvidoma izplačan že letos. V letu 2025 bo znašal 150 evrov, nato pa se bo zviševal po 20 evrov letno in v letu 2030 dosegel 250 evrov.

Revščine ne odpravljajo le zakoni in ukrepi, v prvi vrsti je pomembna zavezanost pravičnosti, solidarnosti in spoštovanju človekovega dostojanstva. Slovenija ostaja ena socialno najbolj odgovornih držav v Evropski uniji in to pot bomo na ministrstvu nadaljevali ter sprejemali vrsto ukrepov, ki krepijo socialno varnost ljudi, zmanjšujejo neenakosti ter izboljšujejo položaj delavcev, družin, otrok, starejših in drugih ranljivih skupin.