Ženske na podeželju – steber razvoja, kmetijstva in skupnosti

Zamisel o mednarodnem dnevu žensk na podeželju je nastala na 4. svetovni konferenci o ženskah, ki je leta 1995 potekala na Kitajskem. Predlagani datum je bil 15. oktober, dan pred svetovnim dnevom hrane.

Tako kot v mnogih državah se tudi v Sloveniji srečujemo z neugodno demografsko situacijo na podeželju, socialno izključenostjo žensk in izzivi ranljivih skupin, kamor poleg mladih prebivalcev podeželja štejemo tudi ženske. Zavedamo se, da se kmetice in podjetnice na podeželju na svoji poti soočajo s številnimi ovirami in izzivi. Prepogosto ostajajo manj prepoznavne v kmetijstvu in javnem življenju, čeprav imajo pomembno vlogo pri vodenju in razvoju kmetij ter delovanju podeželskih skupnosti. Poleg tega mnoge nosijo dvojno odgovornost – skrbijo za kmetijo in družino, kar zahteva veliko prilagajanja in energije.

Mateja Čalušić
ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 

Pomena vloge žensk na podeželju se zaveda tudi Organizacija združenih narodov za hrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organization of the United Nations – FAO). Prizadeva si predvsem za izboljšanje dostopa žensk do tehnologije, infrastrukture in vodstvenih položajev v kmetijskih institucijah, hkrati pa spodbuja enake pravice do storitev, trgov in dostojnega dela. Ženskam na podeželju bo posvetila tudi leto 2026, saj je Generalna skupščina OZN to leto razglasila za Leto žensk na podeželju.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) z različnimi mehanizmi ustvarjamo pogoje za zagotavljanje enakih socialnih in finančnih izhodišč za ženske in moške, saj si prizadevamo za stabilizacijo demografskih trendov in krepitev vloge žensk na podeželju, še posebej v kmetijstvu.

V okviru skupne kmetijske politike je socialna vključenost in enakosti spolov v kmetijstvu in na podeželju naslovljena prek ukrepov in intervencij. Pomen vključevanja podeželskih žensk se v Strateškem načrtu skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023–2027 podpira v okviru intervencije LEADER, saj se po načelu »od spodaj navzgor« spodbuja vključevanje žensk in mladih v izvajanju strategij lokalnega razvoja, vključevanja v projekte na podeželju, kot so delovna mesta, aktivnosti za podeželske ženske in podobno. Delovna mesta na podeželju bodo obravnavana tudi prek ukrepov za spodbujanje zaposlovanja in ohranjanja delovnih mest, podpore za ustanavljanje kmetijskih gospodarstev mladih kmetov ter naložb v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti. Dodatna podpora ženskam je omogočena tudi pri nekaterih intervencijah z uvedbo posebnih meril za izbor vlog. V okviru SN SKP 2023–2027 bodo podprte tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki jih pogosto opravljajo ženske na kmetijah, ne glede na lokacijo in vrsto dejavnosti. Delovna mesta, podjetništvo in socialno vključenost (vključno s podeželskimi ženskami) bodo podpirali tudi drugi skladi EU – Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad.

Ministrstvo je pozornost ženskam v letu 2025 namenilo tudi z gostovanjem razstave Inovativne zgodbe žensk s podeželja, ki je nastala v okviru mednarodnega projekta FLIARA.

Ministrstvo tudi podpira društva podeželskih žena in Zvezo kmetic Slovenije, ki v okviru svojega delovanja kmečkim in podeželskim ženskam omogočajo izboljšanje socialnih veščin, razširitev mreže poznanstev, spodbujajo izobraževanje na različnih področjih, povezanih s kmetijskimi dejavnostmi, ročnimi spretnostmi in izboljšanje kakovosti življenja na podeželju.

V Sloveniji osrednje obeleževanje tega dne od leta 2003 pripravlja Zveza kmetic Slovenije, in sicer z razglasitvijo kmetice leta. Zadnja nosilka naziva je Marijana Kogelnik.