Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Več kot 900 udeležencev spremljalo Konferenco o novem Zakonu o informacijski varnosti

Na Brdu pri Kranju je 13. oktobra 2025 potekala nacionalna Konferenca ZInfV-1 – Zakon za kibernetsko varno prihodnost Slovenije, ki jo je organiziral Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV).

Konferenco je z uvodnim nagovorom odprl direktor URSIV dr. Uroš Svete, ki je poudaril, da sta »kibernetska in informacijska varnost postali eminentni del institucij in varnosti države«. V svojem nagovoru je izpostavil, da ZInfV-1 ne pomeni le prenosa EU Direktive NIS 2, temveč predstavlja celovit nacionalni okvir za vzpostavitev bolj odpornega digitalnega okolja, ki bo varovalo ključne družbene in gospodarske sisteme.

ZInfV-1 kot temelj kibernetske varnosti

Predstavniki URSIV-a so udeležencem predstavili ključne zakonodajne novosti, institucionalne mehanizme in praktične vidike izvajanja ZInfV-1. Med pomembnimi spremembami so jasneje določene pristojnosti nacionalnih organov, vzpostavitev sistema poročanja o incidentih ter povečana odgovornost upravljavcev in ponudnikov bistvenih storitev.

S tem zakon postavlja temelje za enotno in učinkovito upravljanje kibernetske varnosti v državi ter krepi vlogo URSIV-a kot osrednje točke za koordinacijo in podporo organizacijam pri izvajanju zakonskih obveznosti.

Strokovni dialog o izzivih izvajanja zakona

V panelnem delu konference so predstavniki zavezancev po ZInfV-1 razpravljali o tem, kako bodo novi predpisi vplivali na njihovo delovanje. Razprava je osvetlila izzive pri vzpostavljanju notranjih protokolov, ocenjevanju tveganj in zagotavljanju ustreznih kadrovskih ter tehnoloških zmogljivosti.

Strokovnjaki so se strinjali, da uspešna implementacija ZInfV-1 zahteva tesno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, nenehno izobraževanje zaposlenih in zrelo kulturo kibernetske varnosti v vseh organizacijah.

ZInfV-1 kot naložba v zaupanje in odpornost

Zaključni poudarek konference je bil jasen: ZInfV-1 ni le nova zakonodajna obveznost, temveč naložba v zaupanje, varnost in odpornost digitalne družbe. Slovenija s tem stopa med države, ki razumejo, da je kibernetska varnost ključni gradnik nacionalne suverenosti in konkurenčnosti v digitalni dobi.

Kot je povzel dr. Svete:

»Kibernetska varnost ni več zgolj tema zanesenjakov, ampak je postala resen posel in pomembno geostrateško vprašanje ter interes.«

Vse fotografije so na voljo v galeriji konference.