Fajon: Slovenija je zaradi svojega razvojnega in humanitarnega angažmaja cenjena in ugledna država

Ministrica Fajon je uvodoma poročala, da je Slovenija v lanskem letu za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč statistično namenila skupno 153 milijonov evrov, kar znaša 0,23 odstotka bruto nacionalnega dohodka, žal pa še vedno ne dosegamo zastavljene zaveze 0.33 odstotka BND do leta 2030. Poudarila je, da Slovenijo kljub omejenim sredstvom odlikujejo hitrost, učinkovitost in fleksibilnost, še posebej v letu težkih humanitarnih razmer in geopolitičnega zaostrovanja. »Zagotavljali smo potrebno pomoč – potrojeno v primerjavi z letom 2021, Palestini in Ukrajini – pri tem pa nismo pozabili na več let trajajoče in spregledane krize, na primer v Siriji, Afganistanu. Skupaj soustvarjamo lepe zgodbe solidarnosti: tako smo v preteklem letu preko našega strateškega partnerja, Slovenske karitas, zagotovili nujno humanitarno pomoč skoraj 38.000 ranljivim osebam - od Ukrajine in Palestine do Madagaskarja, Libanona ter Bosne in Hercegovine,« je ilustrirala. 

Slovenska zunanja ministrica je povedala, da Slovenija krepi partnerstva s programskima državama, Črno goro in Severno Makedonijo, izbranimi mednarodnimi organizacijami in slovenskimi partnerji. Skladno s priporočili Odbora za razvojno pomoč OECD (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) pa je pričela z usmerjanjem slovenske pomoči tudi v izbrane države Podsaharske Afrike – med drugim v Kenijo in na Madagaskar, v vzhodnem sosedstvu pa je okrepila sodelovanje z Moldavijo.

»Slovenija je zaradi svojega razvojnega delovanja in humanitarnega angažmaja cenjena in ugledna država. Ko pomagamo, prispevamo svoj delež k odgovornosti za prihodnost, za varnost in blagostanje vseh nas,« je izpostavila ministrica Fajon. Dodala je, da v državah, kjer smo prisotni, ustvarjamo tudi ugodnejše razmere za naše gospodarske akterje, ki – posledično – s svojim delovanjem in investicijami izboljšuje ekonomske in družbene razmere. Zato si ministrstvo prizadeva za okrepitev in večji angažma slovenskega gospodarstva v razvojna partnerstva, na to temo v teh dneh tečejo številne razprave v okviru Slovenskih razvojnih dni.  

V zaključku je ministrica Fajon na poslance naslovila poziv k povečanju sredstev za humanitarno pomoč in mednarodno razvojno sodelovanje: »Razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč ostajata pomemben instrument solidarnosti, trajnostnega razvoja in zunanje politike Republike Slovenije. V mednarodni skupnosti bomo še naprej delovali odgovorno in kot zanesljiva partnerka, in tudi še bolj učinkoviti in inovativni. K temu nas ne zavezujejo zgolj rekordno visoke humanitarne potrebe, ampak tudi naraščajoči trend nižanja sredstev za uradno razvojno pomoč. Zato si moramo skupaj prizadevati za uresničevanje zaveze 0,33 odstotka BDN.«

Prisotni predstavniki organizacij, ki angažirano delujejo na področju humanitarne pomoči in mednarodnega razvojnega sodelovanja, so se pozivom ministrice pridružili. »Mednarodna razvojno sodelovanje ni strošek, temveč naložba. Vsak evro, vložen v preprečevanje kriz, izgradnjo odpornosti in trajnostni razvoj, dolgoročno zmanjša potrebo po humanitarnih odzivih. Slovenija ima znanje, izkušnje in mreže, ki lahko bistveno prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja, predvsem na področjih, kjer smo močni. Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč sta več kot vprašanje pravičnosti ali politične obveze – sta vprašanje človečnosti,« je poudaril koordinator mreže nevladnih organizacij Sloga Max Zimani.

Direktorica Centra za evropsko prihodnost Nina Čepon - tudi v imenu Centra za razvoj financ CEF, Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj in ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti -  je izpostavila, da v svetu, kjer se vodilne zahodne demokracije obračajo stran od globalnega razvoja, v naši državi ključno ohraniti konsenz o tem, da je globalni razvoj naša skupna odgovornost in nenazadnje, da je to investicija tudi v prihodnost Slovenije in prihajajočih generacij. Med aktualnimi izzivi, s katerimi se soočajo njihove organizacije in za to potrebujejo podporo državne politike, je navedla ozaveščanje in profesionalizacijo.

Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, ki uspešno izvaja strateško partnerstvo z ministrstvom na področju humanitarne pomoči, je povedal, da je Slovenija v svojem delovanju na tem področju učinkovita in tudi prepoznana v svetu, kar ima tudi povratni učinek doma, z večjo ozaveščenostjo in globalno solidarnostjo. »Ljudem, zlasti mladim na prizadetih področjih, ponujamo perspektivo za boljše življenje, zlasti ker želijo delati in prispevati svojim družbam. Ta naša prizadevanja lahko še okrepimo ne le z državnimi sredstvi, temveč tudi investicijami podjetij,« je zaključil.