36. Sedlarjevo srečanje o varstvu tal in zelenih omrežij v prostorskem načrtovanju - Mesec prostora

Letošnja tema z naslovom »Varovanje tal in zelenih omrežij v prostorskem načrtovanju« izpostavlja enega ključnih izzivov sodobnega prostorskega razvoja: kako zagotoviti prostorsko in okoljsko trajnost kljub naraščajočemu pritisku na tla zaradi širjenja poselitve, infrastrukture, gospodarstva in podnebnih sprememb. Gre za nenehno iskanje ravnotežja med razvojnimi potrebami in varovanjem naravnih virov, kar zahteva premišljeno prostorsko načrtovanje.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je za letošnji Mesec prostora 2025, ki ga tradicionalno obeležuje z vrsto dogodkov, med katerimi ima posebno mesto tudi Sedlarjevo srečanje, izbralo slogan »Premišljeno v prostor«. Slogan opozarja na vse večje povpraševanje po novih stavbnih zemljiščih, ki praviloma segajo na kmetijska zemljišča. Kot družba se moramo zavedati družbenih in okoljskih posledic širjenja poselitve ter vplivov na tla, naravo in biotsko raznovrstnost.

Več informacij na spletni strani: Mesec prostora 

Evropska komisija je novembra 2021 sprejela Strategijo EU za tla do leta 2030, ki si med drugim zastavlja cilj neto ničelne rasti pozidanih zemljišč. Tudi Slovenija je to zavezo vgradila v Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050, ki je bila sprejeta leta 2023 in v Nacionalni program varstva okolja 2030, kar dodatno utrjuje pomen trajnostne rabe prostora in omejevanje širjenja pozidave na obrobja naselij.

Uvodni govor na srečanju je v imenu ministra Ministrstva za naravne vire in prostor podala generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev, dr. Nataša Bratina, ki je poudarila pomen tal kot omejenega naravnega vira ter nenadomestljivo vlogo zelenih površin in dreves pri zagotavljanju kakovosti bivanja in prilagajanju na podnebne spremembe.

Izpostavila je, da živa tla opravljajo številne ključne ekosistemske storitve – omogočajo naravno pronicanje vode, znižujejo temperaturo okolja, delujejo kot ponor ogljika, zagotavljajo proizvodnjo hrane, ohranjajo biotsko raznovrstnost ter preprečujejo erozijo. Zelene površine pa imajo pomembno vlogo pri ohranjanju biodiverzitete, blaženju učinkov podnebnih sprememb in krepitvi podnebne odpornosti naselij, hkrati pa prebivalcem nudijo privlačno, zdravo in prijetno bivalno okolje.

Kot je poudarila, vse to zahteva sistematično vključevanje načel varovanja tal in zelenih površin v prostorske akte ter njihovo dosledno uresničevanje v kakovostnih načrtovalskih projektih.

Z ustrezno regulacijo v prostorskih izvedbenih aktih – zlasti preko namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – lahko učinkovito varujemo tla, omejujemo širjenje pozidanih površin ter ohranjamo in ponovno vzpostavljamo raščen teren, tudi z »raztlakovanjem« že pozidanih območij, kjer je to mogoče. Pomembno je usmerjanje v prenovo obstoječih struktur in aktivacijo razvrednotenih območij, s čimer se spodbuja notranji razvoj naselij in ustvarjanje kakovostnih javnih prostorov – prostorov po meri ljudi.

Tako občinski prostorski akti vse bolj postajajo instrumenti za ohranjanje ekosistemskih funkcij tal in krepitev podnebne odpornosti naselij, seveda pod pogojem, da prostorski načrtovalci in lokalne skupnosti ta izhodišča dosledno vključijo v načrtovanje svojega prostora.

V nadaljevanju je generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev, dr. Nataša Bratina, predstavila dosedanje aktivnosti ministrstva v letih 2024 in 2025 na področju upravljanja in krepitve vloge zelenih površin in dreves v mestih in naseljih. Ob tem je povabila na dogodek »Urbana konferenca – prilagajanje naselij na podnebne spremembe v prihodnji kohezijski politiki«, ki bo 16. oktobra 2025 potekal v Mestni občini Kranj.

Poleg pomena tal in zelenih površin so predavatelji izpostavili tudi vlogo neformalnih postopkov načrtovanja, nenačrtovanih posegov, tradicije in neformalne vloge prebivalcev pri oblikovanju kulture prostorskega načrtovanja. Omenili so tehtanje javnega in zasebnega interesa, začasnost in večnamenskost rabe prostora, prilagodljivost lokalnim razmeram ter identiteto prostora.

Poudarili so pomen na naravi temelječih rešitev, ustreznega nadomeščanja kmetijskih zemljišč, krožnega gospodarjenja s prostorom (prenova in širitev navznoter) ter urbanizma in prostorskega planiranja kot temelja za usklajevanje interesov v prostoru. Ključno je tudi vključevanje ekološke povezljivosti v prostorsko načrtovanje in uvajanje integriranih rešitev modro-zelene infrastrukture za povečanje podnebne odpornosti mest.

Sedlarjevo srečanje je spodbudilo živahno razpravo in znova potrdilo svojo vlogo prostora povezovanja, izmenjave znanja in izkušenj ter pogledov, ki spodbujajo uravnotežen pristop in združujejo varstvo okolja s prostorskim načrtovanjem ter ohranjanje vrednot z odgovornim načrtovanjem za prihodnost.