36. Sedlarjevo srečanje o varstvu tal in zelenih omrežij v prostorskem načrtovanju - Mesec prostora

Ministrstvo za naravne vire in prostor je za letošnji Mesec prostora 2025, ki ga tradicionalno obeležuje z vrsto dogodkov, med katerimi ima posebno mesto tudi Sedlarjevo srečanje, izbralo slogan »Premišljeno v prostor«. Slogan opozarja na vse večje povpraševanje po novih stavbnih zemljiščih, ki praviloma segajo na kmetijska zemljišča. Kot družba se moramo zavedati družbenih in okoljskih posledic širjenja poselitve ter vplivov na tla, naravo in biotsko raznovrstnost.

Letošnja tema z naslovom »Varovanje tal in zelenih omrežij v prostorskem načrtovanju« izpostavlja enega ključnih izzivov sodobnega prostorskega razvoja: kako zagotoviti prostorsko in okoljsko trajnost kljub naraščajočemu pritisku na tla zaradi širjenja poselitve, infrastrukture, gospodarstva in podnebnih sprememb. Gre za nenehno iskanje ravnotežja med razvojnimi potrebami in varovanjem naravnih virov, kar zahteva premišljeno prostorsko načrtovanje.

Uvodni nagovor na srečanju je podala generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev, dr. Nataša Bratina, ki je poudarila pomen tal kot omejenega naravnega vira ter nenadomestljivo vlogo zelenih površin in dreves pri zagotavljanju kakovosti bivanja in prilagajanju na podnebne spremembe.

Izpostavila je, da živa tla opravljajo številne ključne ekosistemske storitve – omogočajo naravno pronicanje vode, znižujejo temperaturo okolja, delujejo kot ponor ogljika, zagotavljajo proizvodnjo hrane, ohranjajo biotsko raznovrstnost ter preprečujejo erozijo. Zelene površine pa imajo pomembno vlogo pri ohranjanju biodiverzitete, blaženju učinkov podnebnih sprememb in krepitvi podnebne odpornosti naselij, hkrati pa prebivalcem nudijo privlačno, zdravo in prijetno bivalno okolje.

Kot je poudarila, vse to zahteva sistematično vključevanje načel varovanja tal in zelenih površin v prostorske akte ter njihovo dosledno uresničevanje v kakovostnih načrtovalskih projektih.

Z ustrezno regulacijo v prostorskih izvedbenih aktih (na primer namensko rabo prostora in prostorsko izvedbenimi pogoji) lahko učinkovito varujemo tla, omejujemo širjenje pozidanih površin ter ohranjamo in ponovno vzpostavljamo raščen teren, tudi z »raztlakovanjem« že pozidanih površin, kjer je to mogoče. Pomembno je usmerjanje v prenovo obstoječih struktur in aktivacijo razvrednotenih območij, torej podporo notranjemu razvoju naselij z namenom ustvarjana in oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, prostorov po meri ljudi. Tako občinski prostorski akti vse bolj postajajo instrumenti za ohranjanje ekosistemskih funkcij tal in za krepitev podnebne odpornosti naselij, pod pogojem, da prostorski načrtovalci in lokalne skupnosti dosledno vključijo ta izhodišča v načrtovanje svojega prostora.

V nadaljevanju je generalna direktorica dr. Nataša Bratina predstavila dosedanje aktivnosti Direktorata za prostor in graditev v letih 2024 in 2025 na področju upravljanja in krepitve vloge zelenih površin in dreves v mestih in naseljih. Obenem je povabila na dogodek »Urbana konferenca – prilagajanje naselij na podnebne spremembe v prihodnji kohezijski politiki«, ki bo 16. oktobra 2025 potekal v Kranju, v prostorih Mestne občine Kranj.

Poleg pomena tal in zelenih površin so predavatelji izpostavili tudi vlogo neformalnih postopkov načrtovanja, nenačrtovanih posegov, tradicije in neformalne vloge prebivalcev, ter različna dojemanja pomembnosti, ki oblikujejo kulturo prostorskega načrtovanja. Omenili so tehtanje javnega in zasebnega interesa, začasnost ter večnamenskost rabe prostora, prilagodljivost lokalnim razmeram in identiteto prostora. Poudarili so vzpostavljanje več na naravi temelječih rešitev, ustrezno nadomeščanje kmetijskih zemljišč, krožno gospodarjenje s prostorom (prenova in širitev navznoter) ter urbanizem in prostorsko planiranje kot osnovo za usklajevanje interesov v prostoru. Pomembno je tudi vključevanje ekološke povezljivosti v prostorsko načrtovanje in uvajanje integriranih rešitev modrozelene infrastrukture za podnebno odpornost mest.

Sedlarjevo srečanje je spodbudilo tudi zanimivo razpravo in znova potrdilo svojo vlogo kot prostor povezovanja in izmenjave znanja in izkušenj ter pogledov, ki spodbujajo uravnotežen pristop in združujejo varstvo okolja s prostorskim načrtovanjem ter ohranjanje vrednot z odgovornim načrtovanjem za prihodnost.