Notranji ministri EU v Luksemburgu zlasti o schengnu in vračanju

Notranji ministri EU so zasedanje začeli z delovnim zajtrkom, na katerem so razpravljali o vplivu trenutnih geopolitičnih razmer na notranjo varnost EU s poudarkom na razmerah v Gazi. Ministri so pozdravili zadnji razvoj dogodkov, a hkrati opozorili na potrebno spremljanje razvoja dogodkov v prihodnjem obdobju, zlasti z vidika potencialnih varnostnih in migracijskih tveganj. Poudarili so pomen sprotne izmenjave informacij in analiz.

Na dnevnem redu je bilo tudi politično upravljanje schengenskega območja. Evropska komisija je na zasedanju predstavila schengenski barometer, ki omogoča prikaz aktualnega stanja v schengenskem območju, temu pa je sledila razprava o prihodnosti agencije Frontex. Frontex je v zadnjih letih že dokazal, da zna učinkovito delovati v zahtevnih razmerah. »Naša naloga je, da sedaj sooblikujemo njegov nadaljnji razvoj,« je povedal minister Poklukar in dodal, da moramo paziti, da napovedana razširitev stalne enote ne bo negativno vplivala na delo in zmogljivosti policij na nacionalni ravni, zato je treba skrbno preučiti in spremeniti metodologijo, ki določa, koliko napotitev v stalno enoto mora izvesti posamezna država članica. Pri tem je minister pozval k uvedbi pravičnejšega sistema financiranja napotitev, da bo spodbuden tako za policiste kot za države članice, kot dodano vrednost pa je izpostavil skupna javna naročila za opremo, kjer lahko EU pokaže svojo moč povezovanja in racionalnosti.

Minister je poudaril tudi, da mora Frontex ostati zvest svojemu temeljnemu poslanstvu – to je podpora državam članicam pri upravljanju zunanjih meja in vračanju. Slovenija dodano vrednost Frontexa vidi tudi pri krepitvi dejavnosti pred vračanjem ter širitvi mandata Frontexa za pomoč tretjim državam pri vračanju v druge tretje države.

Ministri so opravili tudi politično razpravo o predlogu uredbe za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, pri čemer je minister pozval k učinkovitim, vzdržnim in v praksi izvedljivim rešitvam. To velja tudi za koncept medsebojnega priznavanja odločb o vrnitvi, pri čemer zasledujemo cilj, da se vrnitvi po izdani odločbi ni mogoče izogniti zgolj z begom v drugo državo članico, zagotoviti pa je treba čim hitrejše in učinkovitejše vračanje. Minister Poklukar je ob tem še poudaril pomen uravnoteženega pristopa skupnega evropskega sistema vračanja, ki združuje hitrost in učinkovitost postopkov z zagotavljanjem pravic posameznikov ter jasnimi tehničnimi in pravnimi standardi.

Ob delovnem kosilu so ministri razpravljali o vračanju v Sirijo. Na zasedanju so se seznanili tudi z dostopom do podatkov za učinkovit kazenski pregon in izvajanjem projekta povezljivosti informacijskih sistemov. Evropska komisija in agencija EU-Lista sta poročali o uvedbi sistema vstopa in izstopa, ki je na zunanjih mejah EU začel delovati 12. oktobra 2025. Slovenija je sistem uspešno zagnala, prve registracije potnikov pa so potekale brez težav.

Ministri bodo v popoldanskem delu opravili razpravo o mehanizmu EU na področju civilne zaščite ter pripravljenosti in odzivu na izredne zdravstvene razmere. Predlog bistveno spreminja obstoječi mehanizem Unije na področju civilne zaščite, ki po mnenju Slovenije deluje dobro, saj spodbuja solidarnost med državami članicami v času nesreč in se je v preteklosti že izkazal z odzivom na nesreče znotraj in zunaj EU. Zato je treba predlagane spremembe Evropske komisije obravnavati previdno in temeljito. Za Slovenijo je bistveno, da se pri področju uporabe predloga uredbe ohrani osrednja vloga civilne zaščite in podpora Evropske Unije državam članicam na področju civilne zaščite. Slovenija se zavzema za dosledno upoštevanje humanitarne narave civilne zaščite in njenih humanitarnih nalog, kot izhajajo iz Ženevskih konvencij, še posebno pri nadaljnji krepitvi in razvoju zmogljivosti v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite ter pri predlogih v povezavi s civilno-vojaškim sodelovanjem, vključno z dvojno rabo. Pomembno je tudi jasno določiti ločnice med nalogami obstoječega Centra za usklajevanje nujnega odziva in novega vozlišča ter jasne meje med politikama civilne zaščite in javnega zdravja.